Za težave s cepljenjem je po mnenju nacionalnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina med drugim kriva tudi informacijska pooblaščenka. Včeraj je namreč na TV Slovenija dejal, da je prav ona onemogočil dostop do podatkov oseb, ki so se na eUpravi prijavile na cepljenje.
"Imamo težavo, da so se ljudje že decembra prijavljali za cepljenje na eUpravo in teh podatkov na žalost še vedno ni dovoljeno posredovati zdravstvenim domovom. Pooblaščenka za informacije javnega značaja je začasno ustavila in onemogočila posredovanje teh podatkov uporabnikom," je še dejal ter dodal, da je težko narediti čudeže, dokler je tako.
Njegove besede je na družbenem omrežju delil tudi notranji minister Aleš Hojs. "Je neverjetna uzurpacija pristojnosti informacijske pooblaščenke. Prepovedala naj bi uporabo seznamov prostovoljno prijavljenih za cepljenje na straneh javne uprave," je zapisal ter pristavil, da je to po opoziciji in ustavnem sodišču še dodatna destrukcija.
Krivdo informacijske pooblaščenke je Kacin izpostavil tudi že konec marca, ko je pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) potekal posvet o že četrti strategiji cepljenja proti covidu-19. Tudi takrat je dejal, da se je prek eUprave zbralo kar nekaj kakovostnih prijav, vendar pa da informacijska pooblaščenka zdaj ne dovoli združevanja podatkov iz samoprijav na portalu in tistih, ki so na voljo v osnovnem zdravstvu.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je besede Kacina označila za povsem neprimerne: "Izjava g. Kacina je povsem neprimerna in gre ali za popolno sprenevedanje ali pa popolno nepoznavanje problema, oboje je zaskrbljujoče." Problem počasnega cepljenja v državi je pomanjkanje zadostne količine cepiva, je še izpostavila ter dodala, da iz javno dostopnih virov izhaja, da je bilo z drugim odmerkom doslej cepljenih le šest odstotkov državljanov, "kar pa seveda z začasno odločbo informacijskega pooblaščenca nima prav nobene povezave".
"Breme odgovornosti za nastalo situacijo je v celoti na predstavnikih oblasti, ki si celotnega procesa prijavljanja na cepljenje in samega izvajanja več kot očitno niso dovolj učinkovito in organizirano zamislili in ob tem tudi ne upoštevali temeljnih človekovih pravic, kot je pravica do poštene in transparentne obdelave osebnih podatkov," poudarja Prelesnikova ter dodaja, da imamo državljani pravico vedeti, država pa nam mora izkazati vsaj minimalno spoštovanje s tem, da izvemo, kako točno in kje se prijaviti na cepljenje. "Tako pomembne informacije bi nam morali predstavniki oblasti podati enovito in celovito, ne pa da smo državljani vsak dan soočeni z novimi povsem nasprotujočimi si in nejasnimi izjavami predstavnikov različnih organov na tiskovnih konferencah in izjavah za medije."
Zamrznitev, dokler prijavljenim ne posredujejo ustreznih podatkov
Že decembra lani je informacijska pooblaščenka v nadzoru nad zbiranjem prijav za cepljenje na portalu eUprava namreč ugotovila, da je zbiranje osebnih podatkov povzročilo zavajanje posameznikov, saj da objektivno niti ni mogoče ugotoviti, kaj so z oddajo vloge dosegli.
Nadzor so sprožili potem, ko je minister za javno upravo osmega decembra lani poudaril, da se bo o uporabi zbranih podatkov odločalo šele naknadno. Informacijska pooblaščenka je sicer opozorila, da je to v popolnem nasprotju s pravom varstva osebnih podatkov ter da to ne pomeni vzpostavitev vrstnega reda za cepljenje. Predsednik vlade Janez Janša je za tem pojasnil, da se lahko k cepljenju prek aplikacije prijavi vsak ter da bo prijava upoštevana kot vrstni red.
Informacijska pooblaščenka je ob tem opozorila, da to posameznikom ob prijavi ni bilo izrecno in nedvoumno sporočeno ter da to ne izhaja niti iz nobene različice nacionalne strategije cepljenja proti covidu-19. "Ob oddaji vloge za sporočanje interesa za cepljenje preko portala eUprava tako državljani niso izvedeli in še danes ne vedo, kdo bo njihove podatke sploh obdeloval (bo to NIJZ, Ministrstvo za javno upravo ali Ministrstvo za zdravje), še manj za katere namene – je to postavitev v vrstni red, preliminaren izkaz interesa za potrebe ugotovitve obsega nabave cepiva ali kaj drugega," je poudarila Prelesnikova ter dodala, da se celo na podlagi kar sedmih pozivov v inšpekcijskem postopku ne da objektivno ugotoviti, kaj so posamezniki z oddajo vloge v resnici dosegli.
"Taka obdelava osebnih podatkov je v nasprotju s temeljnim postulatom obdelave osebnih podatkov, po katerem mora biti vsaka obdelava podatkov predvidljiva, poštena in transparentna. Velja pa izpostaviti, da so javni uslužbenci, ki so pri državnih organih pristojni za varstvo osebnih podatkov, ob vzpostavljanju načina prijavljanja opozarjali na pomanjkljivosti z vidika varstva osebnih podatkov, vendar pa so bili njihovi strokovni argumenti s strani odločevalcev v celoti prezrti," je izpostavila.
Ni pa informacijska pooblaščenka nikoli prepovedala uporabe podatkov, odredila je le zamrznitev njihove uporabe, dokler posamezniki, ki so oddali vloge, ne bodo prejeli ustreznih informacij. "Zelo povedno je tudi to, da do osebnih podatkov, ki so bili zbrani prek portala eUprava, od začetka zbiranja teh podatkov pa do 16. marca letos, ko je bila izdana začasna odločba informacijskega pooblaščenca, še nihče ni dostopal, pristojni državni organi pa posameznike še danes pozivajo k oddaji prijave za cepljenje (le) pri svojem osebnem zdravniku," je še povedala. Vse to po njenem mnenju postavlja pod resen vprašaj nujnost tega množičnega zbiranja podatkov, ki so danes v veliki meri tudi že neažurirani, saj je veliko posameznikov s tega seznama že cepljenih.
KOMENTARJI (334)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.