Kadrovski vrtiljak in zasuk v zunanji politiki

Svojo četrto koalicijo je Janša uspel oblikovati z NSi, SLS in Fokusom, ki so na volitvah nastopile s skupno listo, ter Demokrati Anžeta Logarja, računal je tudi na zunajkoalicijsko podporo parlamentarne novinke Resnice, sicer stranke, nastale iz protestniškega gibanja, ki je nasprotovalo covidnim ukrepom v času tretje Janševe vlade.

Nova vlada se je na ustanovni seji sestala 4. junija, kjer je sprejela več odločitev in zamenjala vodilne na Policiji, Sovi, finančni upravi, upravi za informacijsko varnost, vladnega urada za komuniciranje. Na položaje državnih sekretarjev na različnih ministrstvih so se vrnila znana imena s političnega parketa, kot so Franc Kangler, Zdravko Počivalšek, Vinko Gorenak.

Sledile so še menjave v nadzornih svetih družb Eles in Borzen, kar je sprožilo očitke opozicije o političnem obračunavanju s kadri prejšnje vlade, kar je koalicija zanikala in zatrdila, da so razlogi vsebinski.

Naslednji tedni so prinesli še nekaj odmevnih odhodov. Svoje pisarne so začeli pospravljati direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, predsednik uprave Darsa Andrej Ribič, prvi mož Slovenskega državnega holdinga (SDH) Žiga Debeljak.

Nov zakon o vladi je na novo uredil ministrstva in njihova delovna področja. Med drugim je k ministrstvu za gospodarstvo pripadlo področje dela, ministrstvo za notranje zadeve je pod svoje okrilje vzelo še javno upravo in digitalno preobrazbo, energetika je pripadla infrastrukturi. Četrto Janševo vlado tako sestavlja 15 ministrov in ministric, ministrska ekipa je posle prevzela 5. junija.

Janša je po oblikovanju vlade vabilo v politično partnerstvo sicer ponudil tudi vsem opozicijskim strankam. To je predvidevalo, da bi koalicijsko usklajene zakone, ki se bodo obravnavali po rednem postopku, in omnibusne zakone najmanj deset dni pred obravnavo na vladi posredovali podpisnicam sporazuma, ki se lahko vključijo v njihovo oblikovanje.

Vsi so ga zavrnili, roke ni podala niti Resnica.

Nastop nove vlade je takoj prinesel tudi obrat v slovenski zunanji politiki, naklonjenost Palestini je zamenjalo ponovno zbliževanje z Izraelom. Razveljavili so vse nacionalne ukrepe, ki jih je zoper Izrael uvedla prejšnja Golobova vlada, tudi letalski prevoznik Isair je spet dobil dovoljenje za letenje v Slovenijo.

Hiter in oster rez je bil nemudoma viden tudi na Gregorčičevi, takoj po zaprisegi nove vlade je namreč s pročelja vladne stavbe izginila palestinska zastava. Janša je že med obiskom Izraela februarja 2024 dejal tudi, da bi, če bo ponovno vodil vlado, preselil slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. To je – skupaj z napovedjo zamrznitve priznanja Palestine – pred dvema tednoma ponovil tudi za revijo Israel Hayom.

EU in njene članice bodo še naprej spoštovale mednarodni konsenz glede Jeruzalema, so glede Janševe napovedi o selitvi veleposlaništva povedali na Evropski komisiji – v skladu z mednarodnim dogovorom ima velika večina držav predstavništva v Tel Avivu, v Jeruzalemu ga ima poleg ZDA le še nekaj držav, med katerimi pa ni nobene članice EU.

Nova vlada je sredi junija še za šest mesecev podaljšala regulacijo cen določenih naftnih derivatov, a obenem občutno zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev. Medtem ko so lahko te prej znašale največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva, 0,0994 evra za liter 95-oktanskega bencina ter 0,08 evra za liter kurilnega olja, so zdaj za vse tri vrste naftnih derivatov določene pri 0,1150 evra za liter.

Obenem je šla vlada trgovcem – največji med njimi je Petrol, poleg njiju sta pomembnejša igralca še madžarski Mol in britanski Shell – na roko tudi pri načinu obračunavanja biokomponent v dizelskem gorivu z uvedbo dodatne komponente obnovljivega goriva HVO in z višjimi priznanimi stroški njihovega transporta. Do teh ukrepov, ki bodo blagodejno vplivali na dobičkonosnost trgovcev, so bili kritični v opoziciji, kjer očitajo, da gre novi vladni koaliciji izključno za bogate prijatelje.

"Vikendaše" in dopustnike, predvsem pa domačine, je medtem razveselila odločitev vlade, da ukine začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Policisti so zapustili kontrolne točke, ni več treba ustaviti in kazati osebnih dokumentov, promet preko državne meje zdaj poteka tekoče. 

V novi vladi so se zavzeli tudi za urejanje prometa v notranjosti države, infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je napovedal nočna dela na avtocestnem omrežju, da bi delovne zapore trajale manj časa.

Burno razpravo je sprožila tudi napoved odvzema volilne pravice tujcem, ostra mnenja so se kresala tudi zaradi 17. maja, ki je bil razglašen za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Zaradi praporjev se je zapletlo pri protokolarnih vabilih na državno proslavo.

Nova vlada se je tudi odločila, da bo na družbenem omrežju X na svojem profilu odblokirala vse uporabnike, ki jih je prejšnja vlada blokirala. Dejali so, da morajo biti uradni profili države odprti za državljane in da se mora slišati njihov glas tudi takrat, ko je kritičen.