Kaj bi bilo, če bi prišlo do spopada?

Hrvaški tednik Globus je v svoji zadnji številki presenetil z zgodbo, ki je nosila naslov Vojna med Slovenijo in Hrvaško – Imaginarna vojna na schengenski meji.

Hrvaški vojaški analitik Igor Tabak je analiziral obe vojski in ocenil, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do oboroženega spopada.

Ocenil je, da ima Slovenija majhno vojsko, ki je osredotočena na sodelovanje s partnerji v Natu ter na sodelovanje v mednarodnih vojaških misijah. Država nikoli ni imela resnične izkušnje z oboroženimi spopadi in dolgotrajno vojno. Tabak se zato sprašuje, kako bi slovenska vojska odgovorila na konvencionalne grožje večjega obsega. To, da je Slovenija uspešno končala vojaški spopad z Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je dejstvo. Tabak je pripomnil, da je slovenska obramba takrat štela 45.000 vojakov in policistov, danes pa ima v kopenskih in zračnih silah približno 7100 ljudi.

Kako kaže Hrvatom?

Hrvaške obrambne sile so se razvijale podobno kot slovenske, vendar so bile v vojni, v izolaciji in v bolj zapletenih ekonomskih pogojih, navaja Tabak. Dodaja, da je bila Hrvaška prisiljena razvijati vse tri veje oboroženih sil v celoti in je nekaj časa imela celo podmornice. "Tako kot Slovenija je Hrvaška po letu 2000 začela razmišljati o zmanjšanju velike in klasične vojne armade. Ob tem je Hrvaška začela reforme z bistveno bolj množično vojsko, kot je bila slovenska, glede na to, da je na vrhuncu vojnih dejavnosti imela 250.000 oboroženih ljudi," piše Tabak. Po reformah ima Hrvaška približno 17.000 vojakov.

"Čeprav so reforme za članstvo v Natu bistveno zmanjšale ofenzivne kapacitete tako Slovenije kot Hrvaške, ima skupno članstvo v zavezništvu pomembno vlogo med resnim zaostrovanjem meddržavnih odnosov ... Priprave za spopad praktično ni več možno izpeljati, ne da bi o tem zvedeli zavezniki," sklene Tabak.

Globus je objavil tudi primerjalno tabelo, v kateri je primerjal število vojakov, tankov, oklepnikov, topniškega orožja, letal, helikopterjev in vojaških ladij, vse številke pa so krepko na hrvaški strani.

'Slovenija ima pravico do vojaške rešitve spora'

Slovenija ima pravico, da svoje interese v Piranskem zalivu zavaruje tudi po vojaški poti, je za Globus povedal britanski finančni strokovnjak Keith Miles, ki so ga predstavili kot predsednika Društva slovensko-britanskega prijateljstva, ki je bil svetovalec nekdanjega slovenskega premierja Janeza Janše in član strateškega sveta za gospodarski razvoj. Na vprašanje, ali podpira idejo, da Slovenija z orožjem uresniči svojo željo, da bi dobila neposredni izhod na odprto morje, je odgovoril, da podpira, "ker gre za vprašanje zaščite nacionalnih interesov". "Sreča je, da sta obe državi članici Nata in je zato povsem verjetno, da ne bosta uporabili sile za reševanje spora o meji," je še dejal Miles.