S čim bo vlada zakrpala finančno luknjo zaradi interventnega zakona?

Komisija DZ za nadzor javnih financ je na zahtevo Svobode danes obravnavala vprašanje javnofinančnih učinkov in posledic zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. V opoziciji, ki ima v komisiji večino, od vlade zahtevajo jasno predstavitev učinkov zakona za javne finance in ukrepov, ki bodo zaradi tega potrebni. Sejo so sicer prekinili.

Poslanka Svobode Alenka Bratušek je poudarila, da so na mizi zdaj dejansko štirje izračuni javnofinančnih učinkov zakona. Predlagatelji zakona iz vrst koalicijskih strank (brez SDS) in Resnice jih ocenjujejo na skoraj 572 milijonov evrov, ocena ministrstva za finance, narejena pred nastopom nove vlade, je bil pri 990 milijonih evrov, fiskalni svet pa jih za prihodnje leto ocenjuje na 1,2 milijarde evrov, tudi po 10 letih pa bi kljub pozitivnim učinkov zakona na gospodarstvo ostali pri okoli polovici te ravni.

Najnovejša ocena finančnega ministrstva jih medtem za naslednje leto ocenjuje pri 848 milijonih evrov po statični metodi in 647 milijonih evrov po dinamični, torej upoštevajoč pozitivne učinke na gospodarstvo in potrošnjo ter s tem na javnofinančne prihodke.

Bratušek je spomnila, da je že brez interventnega zakona za prihodnje leto predviden proračunski primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov, učinki uveljavitve zakona pa pri tem sploh niso upoštevani. Opozorila je še, da je po ugotovitvah opozicije v proračunu za naslednje leto za okoli milijardo evrov učinka, ker so določeni odhodki glede na oceno letošnje realizacije načrtovani bistveno nižje. Na vse to bo prišel še učinek interventnega zakona, če mu bodo volivci na referendumu 6. decembra prižgali zeleno luč, je pripomnila.

Opozicija zato pričakuje odgovore, kako bosta vlada in koalicija to luknjo zaprli. Ti odgovori so po njenih besedah bistveni za referendumsko odločanje. "Verjetno si jih ne upate dati, ker bi potem ljudje slišali, kaj sledi," je dejala.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek je ponovila argument vlade, da je pri celoviti presoji javnofinančnih učinkov zakona treba jasno razlikovati med statičnimi in dinamičnimi učinki. Ob kratkoročnih učinkih na javne finance je treba tako upoštevati, da je interventni zakon strukturen ukrep za krepitev gospodarske dejavnosti in s tem tudi javnofinančnih prihodkov.

Skupni učinek zakona za pokojninsko in zdravstveno blagajno na ministrstvu ocenjujejo na 526 milijonov evrov. Pri tem je Hostnik Kališek poudarila, da je zakonsko zagotovljeno financiranje primanjkljaja pokojninske blagajne s transferjem iz državnega proračuna, podobno velja tudi za zdravstveno blagajno.

Cilj vlade je zagotavljanje vzdržnih javnih financ ob hkratnem izpolnjevanju vseh obveznosti države in ohranjanju vseh ključnih sistemov socialne varnosti oz. javnih pravic, je zagotovila. Spomnila je, da se že pripravljajo nekateri ukrepi na področju zdravstva, znova pa je tudi zatrdila, da bodo za to, da se javnofinančni primanjkljaj spravi v mejo treh odstotkov BDP, večinoma uporabljeni mehki ukrepi.

Pojasnila in ocene ministrstva za finance niso zadovoljili nekdanjega finančnega ministra in zdaj poslanca Svobode Klemna Boštjančiča. Ta se je v svoji razpravi poglobil v razlike med izračunom po statični in dinamični metodi ter med ocenama ministrstva in fiskalnega sveta in v ocenjeno vrednost potrebnih ukrepov za uskladitev primanjkljaja s fiskalnimi pravili. Na ministrstvu te za naslednje leto ocenjujejo na 300 do 350 milijonov evrov, Boštjančič pa tudi na podlagi ocene ekonomista Mojmirja Mraka meni, da bo številka bistveno, morda tudi enkrat višja.

Zato je za finančno ministrstvo pripravil 34 vprašanj glede izvedene analize učinkov, na katere pričakuje odgovore, podprte s podatki, izračuni in navedbo virov. Pričakuje tudi jasno in pregledno predstavitev, kakšni bodo potrebni ukrepi za nadomestitev negativnega učinka na javne finance. "Če teh odgovorov ne bo, bodo ljudje na referendumu odločali o zakonu, katerega cene država ni znala povedati," je dejal.

Najnovejše ocene glede učinkov na pokojninsko blagajno je dal generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež, ki je obenem zagotovil, da izplačilo in uskladitev pokojnin nista ogrožena. Učinke je ocenil na 435 milijonov evrov, če pa se upošteva pričakovanih 110 milijonov evrov dodatne pobrane dohodnine in glede na to, da proračun v delu financira pokojninsko blagajno, je učinek ocenil na 325 milijonov evrov. Papež tako prosi, da se v javnosti ne uporablja več številk, kot sta 630 milijonov ali 570 milijonov evrov.

Daniela Dimić iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je dejala, da je po trenutnih ocenah nepokriti primanjkljaj zdravstvene blagajne 136 milijonov evrov, izpad ob uveljavitvi interventnega zakona pa ocenjujejo na 113 milijonov evrov evrov letno ter še 98 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo. Na zavodu pričakujejo pravočasne ukrepe vlade za nadomestitev tega primanjkljaja.

V polemični razpravi poslancev na komisiji so tisti iz vrst opozicije poleg opozoril o resnih posledicah za javne sisteme ponovili argumente o tem, da je bil zakon sprejet na hitro in brez javne razprave, da brez jasne vizije in zgolj zaradi kratkoročnih ciljev posega v družbene podsisteme in da od njega navadni ljudje večinoma ne bodo imeli veliko, koristi pa predvsem premožnejšim.

V koaliciji pa se v javnofinančne učinke niso poglabljali, so pa ponavljali, da gre za zakon za razvoj, ki bo državo popeljal v novo smer in miselnost, gospodarstvu omogočil ugodnejše poslovno okolje, mladim pa perspektivo. To bo ugodno tudi za javne finance. Opoziciji so ob tem očitali, da svojo referendumsko kampanjo gradi na strašenju in vzbujanju zavisti.

Predsednica komisije je sicer sejo prekinila, v bližnji prihodnosti jo bodo nadaljevali z dodatno razpravo poslancev in odločanjem o sklepih.

Ob zelo napeti predreferendumski kampanji glede interventnega zakona za razvoj Slovenije se poraja vprašanje, kaj pa zakon prinaša upokojencem. Spremembe bi občutili tisti, ki bi po upokojitvi še naprej delali. Uveljavlja namreč poln dvojni status. Kar pomeni, da bi ob prejemanju polne pokojnine normalno nadaljevali delo. Po aktualni ureditvi upokojencem, ki nadaljujejo delo, pripada 40 odstotkov pokojnine, po treh letih pa le še 20 odstotkov. Upokojenec s povprečno pokojnino bi tako mesečno prejel 578 oziroma 770 evrov več. Čeprav gre na eni strani za spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti, pa bi se ob upokojitvi pogodba o zaposlitvi avtomatično prekinila. V tem primeru bi morala upokojenec in delodajalec podaljšati obstoječo pogodbo ali pa skleniti novo. Zaradi tega pa je slišati kritike, da gre tudi za neko vrsto prisilnega upokojevanja.

Z interventnim zakonom bo, če bo ta sprejet, uvedena nova kategorija – mikro s. p. Vanjo bodo spadali samozaposleni s polnim s. p.-jem, ki imajo letne prihodke nižje od letne bruto minimalne plače, kar za letos znaša približno 17.800 evrov. Podjetniki v tej kategoriji bodo plačevali bistveno nižje prispevke. Namesto zdajšnjih minimalnih prispevkov, ki znašajo približno 651 evrov mesečno, naj bi po novem plačevali okoli 250 evrov. To pomeni 400 evrov prihranka mesečno in skoraj 4800 evrov prihranka letno.

Samostojni podjetniki z letnim prihodkom, višjim od 17.800 evrov, pa bodo še naprej plačevali vsaj 651 evrov prispevkov na mesec. Tisti s popoldanskim s. p.-jem pa bodo oproščeni prispevka za dolgotrajno oskrbo. Mesečno bodo s tem prihranili dobrih šest evrov, letno pa približno 77 evrov. Sicer pa ostali prispevki zanje ostajajo nespremenjeni.