Kaj bi Frelihov nakup Vinakoper pomenil za podjetje in slovenske vinarje?

Šentruperčana ujamemo pred njegovo najljubšo ljubljansko gostilno, le eno od zadnjih investicij sedmega najbogatejšega Slovenca. Največja želja pa je seveda ena največjih slovenskih kleti. "Vedno sem imel veselje do vinograda, tudi sam imam svoj vinograd in dve vini, ki se imenujeta po mojemu očetu Josipu," pove Franc Frelih. Tudi njegova družina ima zelo veliko klet in vinograde.

Ponosna dolenjska družina sicer prihaja iz Vipavske doline. In tako kot je pestro ozadje Frelihov, je pester tudi poslovni portfelj Franca. Od plastičnih izdelkov do živilstva, ki je poslovnežu še posebno pri srcu in ga želi razširiti. Svojim poznanim podjetjem Dani, Vitalu Mestinje in Gei pa bi zdaj rad priključil še Vinakoper. "Imam zelo sposobne ljudi. Moja najboljša lastnost je morda prav to, da znam izbirati dobre ljudi in prenašati delo na druge," pove.

Delu v vinogradu pa se vendarle ne bi odpovedal. V družbi Vinakoper od novega lastnika pričakujejo prav takšno zavzetost na vseh 584 hektarjih v Istri. Ta so sicer v lasti sklada kmetijskih zemljišč. "Naš dolgoročni interes pa je, da ta zemljišča ohranimo za kmetijsko rabo in da razvijamo vinogradništvo in vinarstvo v slovenski Istri," pravi direktor družbe Vinakoper Borut Fakin.

Doseči vsaj 20-odstotni izvoz, medtem ostaja prvi cilj, pa tudi povezovanje z drugimi kletmi – doma in v tujini. Vrata bodo odprta vsem slovenskim vinarjem zagotavlja Frelih. "Le nekaterim je uspelo – to so zvezde. Zadaj je pa še veliko manjših zvezdic, ki se lahko povečajo. To je tudi naš poslovni namen in to bo verjetno največja zgodba v bivši Jugoslaviji," napoveduje Frelih.

88-odstotni delež ene največjih istrskih kleti obvladuje Adriafin, ki je v rokah Istrabenza, zdaj Slabe banke, in Luke Koper, ki ima v tem primeru predkupno pravico. Ali bi jo pri družbi Vinakoper uveljavljala, še ne ve, ker še ni bila k temu pozvana. Frelih sicer v zgodbo prinaša še posestvo Brič nad krajinskim parkom Dragonja, ki je nekoč že spadalo pod Vinakoper. K temu pa bi Frelih dodal še družinsko znanje pod taktirko Veronike Frelih.

"Moja nečakinja je končala najvišjo šolo v Bordoju in je trenutno strokovnjakinja z najvišjo izobrazbo v Sloveniji, kar se tiče vina," pravi in dodaja, da ima nečakinja tudi veliko veselje do tega dela. To vidi kot razširitev družbe, s ciljem povezovanja vinarjev in osvajanje svetovnega trga.

Sodelovanje in povezovanje slovenskih vinarjev bi Sloveniji prineslo prepoznavnost?

Kaj bi Frelihov nakup Vinakoper pomenil za podjetje? Do zdaj se je sicer kot možni kupec omenjal tudi odvetnik Andrej Toš. "Družina Frelih ima seveda veliko sinergijo v živilski industriji in tudi občutek za vizijo in prihodnost," priznava enolog Zdravko Mastnak. "Vsa njegova podjetja so se do sedaj širila in rasla. Vinarji smo se do zdaj na nek način bali kapitala in dobrih investitorjev. Tu je Slovenija morda nekoliko podhranjena," dodaja.

Takšni investitorji so po njegovem mnenju več kot dobrodošli, še posebej če imajo vizijo, kako povezati in kako prodreti na ta široki trg. "Danes trga ni brez močnega marketinškega oz. komercialnega vlaganja," pravi. Prepričan je, da prav tu Frelih pomeni dobro kombinacijo.

Tudi Mastnak je leta 2001 vodil uspešen konzorcij 12 vinarskih kleti. "Pod kontrolo smo imeli dva milijona steklenic vina in 12 dolenjskih vinarjev centralne cvičkove kleti v Krškem. Takrat je imel cviček zelo dobro ceno in močno pozicijo na trg," je dejal in dodal, da je to morda lahko eden od modelov, ko ima ena pokrajina lahko eno močno ime, "če je le vsak člen verige od vinogradnika do kleti povezan". "Ko se začne razprodaja, ko pridejo novi ponudniki s priložnostjo, da spustijo ceno na policah, to je zelo nevarna zadeva in na žalost se je to zgodilo tudi na Dolenjskem," pove.

Slovenija ima sicer kup prepoznavnih vinarjev in tudi velike vinske kleti. Vendar pa ali bi ta sinergija vinarjev zajela tudi posamezne uspešne vinarje, ki so ime Slovenije ponesli v svet? To bi bilo dobro tudi zanje, če bi naredili celotno regijo in Slovenijo bolj prepoznavno, meni Mastnak. "Ko rečeš Francija, pomisliš na vino. Skozi določene tipe in izbore vin bi lahko velika in srednje-mala podjetja lažje napadla širše trge. V kombinaciji tega bi kakšen zelo močan veletrgovec morda želel zastopati in prezentirati naša vina v zelo široki regiji ali pa še širše," meni enolog. To pa po njegovem mnenju ne bi zajelo le velikih kleti, temveč tudi vse tiste, ki bi želeli sodelovati v takšnih povezavah.

"Imamo mega zvezde, sijajne in kulinarične mojstre. Jaz vedno s poklonom gledam na vse te zgodbe in tudi Vinakoper je bilo v nekem trenutku vodilno podjetje v tehnologiji in odlični kvaliteti," pravi. Slovencem je vino kultna pijača, dodaja, zato ni čudno, da je zaznamovana tudi v naši državni himni. "Manjka nam le še ta majhen kanček močne prepoznavnosti in skupnega napada na široke trge. Tu se ne smemo bati, ali bo zraven stopil Hrvat ali celotna regija. Ti igralci imajo kapital in možnost, da lahko to naredijo," še poudari.