V uradu Varuha človekovih pravic so od velenjskega centra za socialno delo (CSD) zahtevali podatke, kako se je v postopkih dodelitve velenjskih dečkov v rejniško družino upoštevalo največjo korist otrok. V četrtek so jih dobili na 24 straneh.
Na podlagi informacij, ki so jih pridobili, niso ugotovili kršitev pravic otrok, ki ju je velenjski center za socialno delo odvzel očetu in namestil v rejniško družino. Čeprav so otroka dejansko odpeljali starim staršem, je namreč oče edini živi roditelj z roditeljsko pravico in je dal tudi dal soglasje za oddajo otrok v rejništvo.
Argumenti za namestitev otrok v rejniško družino so po besedah namestnika varuha Toneta Dolčiča tehtni. Kakšni so, ni želel pojasnjevati, ne gre pa ne za starost starih staršev in ne za bivanjske razmere.
Oče ima kljub domnevnemu umoru svoje partnerke in matere obeh otrok sicer še vedno roditeljsko pravico, čeprav se Dolčiču to sicer ne zdi prav. Center za socialno delo pa ima možnost, da sodišču predlaga odvzem roditeljske pravice.
Nussdorferjeva kritična do obsodb v javnosti: 'Ali naj uvedemo telefonsko glasovanje?'
V postopku je oče torej imel možnost, da se izreče, a je na koncu odločal center, je še dodala varuhinja Vlasta Nussdorfer.
Hkrati ocenjuje, da bi v tej zgodbi vse skupaj lahko potekalo na prijetnejši način, da se še dodatno ne travmatizira otrok. "Ta otroka sta namreč že marsikaj doživela, travmatizirana sta že od umora dalje, morda še od prej, odrasla bosta s to zgodbo, zato je prav, da se vsi pomirimo," je še poudarila.
Zadeva je namreč v javnosti zelo odmevna, a kot pravi varuhinja, je javnost "vedno vznemirjena, tudi o zadevah, ki jih ne pozna". Prav tako se ji ne zdi prav, da o takem primeru, čeprav ga strokovno ne poznajo, odločajo prav vsi v Sloveniji. "Kaj naj naredimo, uvedemo telefonsko glasovanje in nato zvečer razsodimo?", je bila kritična do razvnetih strasti, ocen in obsodb v javnosti.
Take situacije so sicer po besedah varuhinje zelo težavne tudi za center za socialno delo, kako naj zadevo izpelje. A kot ponavlja, naj se to naredi, če se le da, na način, da se otrokom ne povzroča dodatnih travm.
'Treba je spremeniti zakonodajo'
Čeprav je po ocenah varuha za otroka zdaj dobro poskrbljeno, varuhinja ob tej zgodbi opozarja na neurejeno zakonodajo in poziva ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj posodobi družinsko zakonodajo, kakršno je predvideval tudi na referendumu padli družinski zakonik. Pomembno je namreč, da se razmeji pristojnosti med centri za socialno delo in sodišči, je opozorila.
Stari starši in ostali sorodniki so namreč glede namestitve otrok v pravni praznini, zato predlagajo, naj se tudi njim omogoči, da postanejo subjekti v takih primerih. Stara starša morda tokrat pomenita največjo korist otrok, a nimata možnosti uveljavljanja svojih interesov, poudarja varuhinja. In zakonodaja bi jima te pravice morala dati, je prepričana. S to pravico bi se namreč razširila tudi možnost nadzora sprejetih odločitev.
Pri varuhu tudi upajo, da se bo čim prej vzpostavil stik med otroci in starimi starši, po mnenju varuha bi se tako celotna situacija pomirila.
Ministrstvo za delo: pripravljamo celovito spremembo družinske zakonodaje
Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da prav zdaj pripravljajo celovito spremembo zakonodaje, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. Pri pripravi sprememb izhajajo iz pred leti sprejetega družinskega zakonika, ki pa je bil zavrnjen na referendumu.
Napovedali so, da bodo šle spremembe v smeri večje zaščite otrok. Nekateri ukrepi za zaščito otrok, ki so trajnejšega značaja, se bodo tako iz centrov za socialno delo prenesli na sodišča, kar je točno to, kar je omenjala Nussdorferjeva. Prenovljena družinska zakonodaja bo kmalu v javni razpravi, so še zagotovili.
Izredni nadzor ni pokazal nepravilnosti, stara starša se bosta borila naprej
Kot je znano, je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak zahtevala podrobno poročilo o primeru, sprožen je bil tudi nadzor socialne inšpekcije, ki pa ni pokazal nepravilnosti. Direktor socialne inšpekcije Peter Stefanoski je dejal, da je bila odločitev o odvzemu otrok v tistem trenutku najboljša. Na vprašanje, zakaj rejništvo ni bilo dodeljeno starima staršem, je Stefanoski odgovoril, da po oceni CSD rejništva v tem trenutku nista bila sposobna in da takšna odločitev ne bi bila v korist otrok.
Medtem pa stara starša napovedujeta, da ne bosta odnehala v prizadevanjih, da otroka vrnejo v družino. Odvetnik družine pričakuje, da bo zmagal razum in da bosta stara starša dobila potrebno dovoljenje, "saj interes otrok terja takojšnjo varno čustveno okolje". V nasprotnem primeru bo sprožil sodni spor, dodaja.
Pred Centrom za socialno delo Velenje se je včeraj zbralo nekaj deset ljudi, ki so podprli prizadevanja starih staršev. Stara starša, vaška skupnost Pameče-Troblje in sokrajani pa organizirajo nov shod, tokrat v Ljubljani. Shod pred stavbo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je napovedan za ponedeljek, 11. aprila, ob 15. uri.
