Kaj bomo jedli čez 50 let? Meso iz laboratorija, žuželke ali tablete?

Naši predniki so se spraševali predvsem, ali bodo imeli dovolj hrane. Danes nas zanima tudi, kaj jemo, kako bo hrana vplivala na naše zdravje in kakšne posledice bo njena proizvodnja pustila v okolju. Način prehranjevanja se spreminja, z njim pa tudi naš pogled na svet in na živila, ki jih vsak dan postavljamo na mizo.

Kot je Tanja Pajk Žontar s Katedre za prehrano in vrednotenje živil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani izpostavila v pogovoru v oddaji Svet na Kanalu A, Slovenci zaužijemo preveč mesa, enako velja za predelane mesne izdelke. Če želimo dolgoročno poskrbeti za svoje zdravje in zmanjšati tveganje za kronične bolezni, bi bilo smiselno njihovo uživanje omejiti.

Težava ni samo v mesu, ki ga pojemo, temveč tudi v tem, česa zaradi njega pojemo premalo. Če je na krožniku preveč mesa, zmanjka prostora za zelenjavo, stročnice in druga živila, ki bi morala biti prav tako del našega vsakdana. Sprememba zato ne pomeni nujno, da se moramo mesu odpovedati, ampak predvsem, da nekoliko premešamo razmerja na krožniku.

Meso brez klasične živinoreje se sliši kot nekaj, kar bi še pred kratkim gledali samo v znanstvenofantastičnem filmu. Toda tehnologija napreduje in tudi takšno meso bi lahko nekoč našlo svoje mesto na naših krožnikih. Vprašanje pa je, ali bomo pripravljeni poseči po njem. "Mi potrošniki smo tisti, ki na koncu odločamo, ali bomo neko meso iz laboratorija kupili in ga uživali," poudarja Pajk Žontarjeva.

In kaj nas bo prepričalo? Najprej okus. Nobena nova tehnologija namreč ne bo veliko pomagala, če nam živilo ne bo všeč. Pomembna bo tudi cena, saj je laboratorijsko pridelano meso za zdaj zelo drago in težko konkurira običajnemu. Potem je tu še okolje. Bo takšna proizvodnja res manj obremenjevala planet?

Pri hrani smo očitno precej bolj nezaupljivi kot pri drugih tehnoloških novostih. Ko gre za avtomobile ali gradbene materiale, radi govorimo o napredku. Ko pa gre za to, kaj bomo dali v usta, hitro postanemo tradicionalni. Pomembno nam je, od kod prihaja meso, kako je bila žival rejena in s čim se je prehranjevala.

V trgovinah so na voljo jogurti, prigrizki z velikimi napisi o visoki vsebnosti beljakovin. Toda ali so izdelki s takšnimi oznakami res boljša izbira? Sogovornica opozarja, da imajo nekatera živila brez oznake povsem podobno vsebnost, a potrošnik pač ne bere drobnega tiska. Zato svetuje, naj ne gledamo le napisov na embalaži, temveč tudi vsebnost sladkorja, maščob in beljakovin ter živilo ocenimo kot celoto.

Prihodnost prehrane se vse bolj usmerja v rastlinske vire beljakovin, raziskujejo pa tudi druge možnosti, med njimi žuželke. Čeprav so te ponekod po svetu že del vsakdanje prehrane, jih pri nas zaradi prehranskih navad verjetno ne bomo tako hitro sprejeli. Če bodo dodane drugim živilom, bodo morale biti ustrezno označene, da bodo potrošniki vedeli, kaj uživajo.

Stročnice so odličen vir rastlinskih beljakovin, vlaknin, vitaminov in mineralov, vendar jih Slovenci zaužijemo premalo. Zaradi podnebnih sprememb se bomo morali prilagajati tudi pri pridelavi hrane. Tudi zamrznjena zelenjava je zelo praktična, a sta sveže pridelana sadje in zelenjava vedno najboljša izbira.

Čeprav si lahko v prihodnosti predstavljamo prehrano v obliki praškov in napitkov, Pajk Žontarjeva meni, da hrana ne bo izgubila svojega pomena. Obroki namreč niso le vir hranil, temveč tudi priložnost za druženje.