Leto dni po vstopu desetih novink, tudi Slovenije, v evropsko družino je Evropska unija postala še močnejši magnet za svoje revne vzhodne in južne sosede ter navdih za azijske, afriške in druge narode, ki bi radi oblikovali svoje lastne mreže gospodarskega, političnega in socialnega sodelovanja.
Zgodovinska širitev je dala uniji na eni strani več političnega vpliva in gospodarske teže na svetovni ravni, na drugi strani pa je razkrila vse glasnejša ugibanja o njeni identiteti. EU je danes zanimiva, a begajoča mešanica ver, kultur in jezikov brez enotne varnostne in zunanje politike ter prostor protislovij, kjer se krešejo mnenja, v zadnjem času predvsem glede evropske ustavne pogodbe; je pa nesporno tudi trdnjava miru in blaginje v Evropi.
Staro – novo življenje
Slovenci po enem letu v EU še niso opazili, da se je po širitvi EU 1. maja 2004 zanje "vse spremenilo". Ljudje živijo tako dobro oziroma tako slabo, kot so živeli pred vstopom države v evropsko povezavo, in v slovenskih trgovinah kupujejo enake izdelke iz Zahodne Evrope, kot so jih pred širitvijo.
Edina stvar, ki je za Slovence in slovensko vlado resnično nova, je bližajoča se uvedba evra. Za prevzem evra mora država premostiti še številne gospodarske ovire, na primer zmanjšanje inflacijske stopnje. Prednostna naloga slovenske vlade je tako predvsem utreti pot evropski valuti.
Poceni razdajanje?
Minulo leto je poleg vstopa države v EU zaznamoval tudi preobrat na domačem političnem prizorišču - 3. oktobra lani je namreč na parlamentarnih volitvah po desetletju vladavine Liberalne demokracije Slovenije (LDS) zmagala Slovenska demokratska stranka (SDS). Prav tako je prvo leto novink v uniji zaznamovala 60. obletnica konca druge svetovne vojne, ki je obudila nerešena politična vprašanja med Slovenijo in Italijo. Sicer pa imajo Slovenci zaradi vse večjega povpraševanja po članstvu v EU in zaradi po njihovem mnenju vse bolj odprte evropske povezave po enem letu v evropski družini občutek, da se unija razdaja vse bolj poceni.
Evroskepticizem v državi po uvodnem letu v evropski povezavi sicer ni preveč prisoten, posebnega navdušenja nad EU pa tudi ni opaziti. Tako kaže tudi zadnja polletna raziskava Eurobarometra, po kateri članstvo države v uniji podpira 52 odstotkov Slovencev.
