Poznamo sedem koronavirusov. Štirje so čisto človeški koronavirusi, ki povzročajo običajne prehlade. Respiratorni virus sars, bližnjevzhodni respiratorni sindrom mers in novi koronavirus, poimenovan sars-cov-2, pa so tako imenovane zoonoze, ki se prenašajo z živali na človeka. Sars se je tako na primer prenašal s cibetovk, mers pa z enogrbih kamel na človeka. Za novi koronavirus še ni potrjen izvor okužbe. Med živalmi sicer krožijo številni koronavirusi, ki pa še niso okužili ljudi.

Bolezen covid-19 se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, z vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Natančne podatke o poteku bolezni še zbirajo, saj gre za nov virus. Za težji potek bolezni je značilna pljučnica.

Iz poročanja Kitajske pa lahko sklepamo, da poteka v lažji obliki pri približno 80 odstotkih okuženih. Težji potek naj bi imelo približno 20 odstotkov zbolelih. Tudi natančnega podatka o smrtnosti po okužbi z novim koronavirusom še ni, ocenjujejo pa jo na dva do štiri odstotke. Pri sarsu je bila smrtnost ocenjena na približno deset odstotkov.

Večina umrlih je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd. Kot je pokazala študija več kot 70.000 primerov novega koronavirusa, je so najbolj ogroženi starejši od 80 let. Verjetnost v tej starostni skupini je 14,8-odstotna. Smrtnost je zanemarljiva med okuženimi, mlajšimi od 50 let, med otroki do 10 let umrlih ni. Bolj ogroženi so bolniki s kroničnimi boleznimi, najbolj tisti s srčno-žilnimi boleznimi.

Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je sicer potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah.

Protivirusnega zdravila za novi koronavirus ni, cepivo ne obstaja. Preskušajo protivirusna zdravila, vendar nobeno ni registrirano za zdravljenje koronavirusa. Zdravila, ki učinkujejo npr. na virus gripe ali virus herpesa, ne učinkujejo na koronaviruse.

Zdravljenje je simptomatsko, in sicer z zdravili poskušajo olajšati bolnikove težave in nadomestiti funkcijo organa, če ob okužbi ni zadostna, npr. ob hudi prizadetosti pljuč bolnike mehansko predihavajo (umetna ventilacija), dodajajo kisik, nadomeščajo tekočine ipd.