O delitvi premoženja, kot ga ureja slovenska zakonodaja, smo se v pogovorni rubriki oddaje Svet na Kanalu A, Pogled na svet, pogovarjali z odvetnico Ines Rostohar Dežman iz Odvetniške družbe Pirc Musar. "To, da se premoženje pri ločitvi deli, je med ljudmi že splošno znano dejstvo, a jih je veliko zavedenih, kaj se deli in na kakšne dele, saj imajo ljudje globoko zasidrano, kaj je njihovo, kaj je skupno in kaj ni skupno. Tako da se med ločitvijo pogosto pojavi vprašanje, katero premoženje je predmet delitve," pravi sogovornica o tem, kaj ljudi preseneti ob ločitvi. Pojasnjuje, da je skupno premoženje samo tisto, ki sta ga oba partnerja ustvarila v času zakonske ali zunajzakonske zveze, z delom ali odplačno.
Kako pa rešimo primer, ko je eden od zakoncev lastnik zemlje, drug zakonec pa lastnik hiše, ki stoji na njej: "Po slovenski zakonodaji postane hiša del zemljišča, kar pomeni, da postane last tistega, ki je zemljo kupil. Zato je treba urediti zemljiškoknjižno stanje ter spreminjati in določiti deleže ali pa se pogovoriti o denarnem izplačilu," razlaga Rostohar Dežmanova.
Ali je delitev premoženja v zakonski zvezi enaka kot v zunajzakonski zvezi in kako slednjo sploh določimo? Pravno gledano sta v Sloveniji enakopravni in imata po ločitvi enake posledice. "Treba je biti previden pri odgovoru na vprašanje, kdaj neka življenjska skupnost preraste v zunajzakonsko zvezo," opozarja pravnica in nadaljuje, da so tudi kriteriji za to težje določljivi, zakon o tem pa tudi ne obstaja: "Zato se sprašujemo, ali med partnerjema obstaja intimna navezanost, ali živita v skupnem gospodinjstvu, ali imata skupne otroke. Kriterij bi lahko bil, kako zunanji opazovalec vidi dve osebi." Vseeno pa premoženje, ki ga posameznik podeduje pred ali med zvezo, postane samo njegovo.
Predporočna pogodba pa je še vedno tabu tema, o kateri se sveže poročeni pari ne želijo pogovarjati. "V lanskem letu se je ločilo okoli dva tisoč parov, poročilo pa šest tisoč, a v notarski zbornici je bilo v register predporočnih pogodb popisanih le dobrih 170," opaža odvetnica, čeprav bi včasih prav ta pogodba rešila marsikatero težavo. Kljub zavajajočemu imenu se predporočna pogodba lahko ureja in spreminja kadarkoli v zakonu.
"Ljudje naj se medsebojno bolj spoštujejo, cenijo in si zaupajo. Če dva zadihata, naredita en korak nazaj ter se z neko trezno, objektivno glavo pogovorita, lahko preprečita številne dolgotrajne spore," še svetuje Rostohar Dežmanova.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.