Predlog Sodnega sveta za Švarc Pipanovo pričakovan in legitimen

Sodni svet kot primerno začasno in delno rešitev, usmerjeno v odpravo neustavnosti, ocenjuje predlog ministrstva za pravosodje. Skladno s tem predlogom bi sodnikom za opravljanje funkcije zagotovili dodatek v višini 1071,59 evrov bruto, ki naj bi se izplačal mesečno od 1. junija lani, torej od izdaje ustavne odločbe.

Sodni svet bo ustavnemu sodišču predlagal nujno in prednostjo obravnavo.

Horvat je pojasnil, da izvršitev ustavne odločbe ni vezana na urejanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Iz kabineta predsednika vlade so namreč v četrtek sporočili, da so plače sodnikov neustrezne. Toda izpostavili so, da je uresničitev navedene ustavne odločbe vezana na uveljavitev celotne plačne reforme.

Sodniki so sicer v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Ministrica: Sodni svet s predlogom za izvršitev odločbe prvič dal vrednost ustreznega zneska zvišanja plač

Danes predstavljen predlog je za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pričakovan in popolnoma legitimen. Kot je ocenila, gre za prvi konstruktiven predlog reprezentativnega organa sodstva, kakšna vrednost bi po interpretaciji sodnikov pomenila izvršitev ustavne odločbe.

"Danes so torej s Sodnega sveta prvič sporočili mnenje nekega reprezentativnega organa sodnikov. To je pravzaprav prvič, da operiramo s številko z njihove strani. Upam, da se bomo o tem še pogovarjali," je predlog komentirala ministrica.

Po njenih besedah gre za znesek, pridobljen na izračunu razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca. Obenem je opozorila, da ustavno sodišče v svoji odločbi ni zahtevalo, da bi morale biti plače najslabše plačanih sodnikov in poslancev izenačene, temveč da ne smejo obstajati bistvena nesorazmerja. "Morda je celo najboljša pot, tudi najbolj jasna, da ustavno sodišče pove natančno, kaj ocenjuje kot tisto primerno vrednost sodniške plače, kajti očitno se v vseh teh pogovorih nismo mogli uskladiti s sodniki, kakšen ta znesek je," je izpostavila.

Znova je še poudarila, da je treba omenjeno odločbo ustavnega sodišča izvršiti, in pozvala koalicijo k nadaljnjemu iskanju rešitev, sindikate javnega sektorja pa k čim prejšnji sklenitvi pogajanja z ministrstvom za javno upravo. "Prej ko pridemo do skupne rešitve glede plačnih položajev v javnem sektorju, prej se v tem paketu lahko uresniči tudi ustavna odločba. Tudi z vidika spoštovanja ustavne odločbe apeliram na sindikate, da razumno in konstruktivno nadaljujejo pogajanja," je še dejala ministrica.

Golob in Klakočar Zupančičeva se seje nista udeležila 

Na četrtkovo sejo sodnega sveta so povabili tudi predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, a se je nista udeležila. Iz kabineta predsednika vlade so sicer v sporočilu za javnost navedli, da so plače sodnikov neustrezne, poudarili pa, da je uresničitev ustavne odločbe vezana na uveljavitev celotne plačne reforme.

Sindikat delavcev v pravosodju (SDP) napoveduje zaostrovanje sidikalnih aktivnosti

Kot so poudarili v SPD, ključen del sodne veje oblasti ne predstavljajo le funkcionarji, temveč tudi javni uslužbenci, zaposleni na sodiščih, tožilstvih, državnih odvetništvih in zaporih, brez katerih ti sistemi ne morejo delovati. SDP že vrsto let opozarja na neustrezen plačni položaj javnih uslužbencev v slovenskem pravosodju:"Ta se odraža na vedno bolj kritični kadrovski situaciji zlasti na sodiščih, na katero že dalj časa opozarja ne le sindikalna stran, temveč tudi sodišča sama, saj je že začela hromiti delovne procese. Rezultat prizadevanj SDP je med drugim tudi stavkovni sporazum iz leta 2019, na podlagi katerega je bila pripravljena Analiza strukture obstoječih delovnim mest, potrebnih za delovanje, ki je razkrila znatni plačni primanjkljaj zaposlenih v sodstvu v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci na primerljivo zahtevnih delovnih mestih, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu, ki je začrtala smernice za ustrezno oblikovanje prihodnje kadrovske in plačne politike. Z obema dokumentoma se je Vlada RS tudi uradno seznanila, s stavkovnim sporazumom pa se je tudi zavezala, da si bo prizadevala za uresničitev ciljev navedene Bele knjige."

V okviru potekajočih plačnih pogajanj je SDP ves čas, opozarjal na navedeno problematiko in citirana dokumenta ter v odziv na vladne predloge tudi pripravil obrazložene protipredloge, na katere pa doslej ni bilo odziva. Na vse navedeno so bili pred oziroma med pogajanji opozorjeni tako Vrhovno sodišče RS kot tudi predsednik vlade in pristojni ministrici za pravosodje in javno upravo. Doslej so zaposleni v sodnem sistemu žal prejeli le zagotovila, da niso pozabljeni, kar pa problematike seveda ne rešuje. Nasprotno, še vedno neprimerno plačilo za odgovorno delo krizo v pravosodju poglablja, že tako slabe razmere pa so se od leta 2019 še znatno poslabšale, pravijo. 

Ob vsem navedenem je seveda razumljivo, da je vladna pripravljenost nasloviti plačni položaj pravosodnih funkcionarjev v ustih zaposlenih v pravosodju pustila izrazito grenak priokus. Pa ne zato, ker bi javni uslužbenci nasprotovali dvigu plač funkcionarjev, temveč zato, ker za reševanje njihove plačne problematike, ki je dokazana in povzroča dejansko zaznavne težave v pravosodju, očitno ni enake pripravljenosti, so poudarili. 

Pričakujkmo, da bo vladna stran upoštevala utemeljene argumente SDP in da jih bodo  pogajanjih konstruktivno podprli tudi drugi relevantni deležniki, zlasti Vrhovno sodišče RS in Ministrstvo za pravosodje. V kolikor bi se izkazalo, da nameni vladne strani niso bili iskreni, bo SDP stopnjeval sindikalne aktivnosti vse do in vključno s stavko, za kar ima vso legitimno pravico in pravno podlago tudi v sklenjenem dogovoru, so poudarili. 

"Slovensko sodniško društvo podpira prizadevanja Sindikata delavcev v pravosodju po odpravi znatnega plačnega zaostajanja javnih uslužbencev v pravosodju v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci na primerljivo zahtevnih delovnih mestih," so sporočili iz društva.

Poudarjajo, da so javni uslužbenci v sodstvu nepogrešljiv člen delovanja sodišč, saj sodniki z njimi delajo z roko v roki. "V našem interesu je, da javni uslužbenci v pravosodju prejmejo pošteno plačilo za opravljeno delo, saj skupaj zagotavljamo učinkovito pravico do sodnega varstva," so še zapisali.

Tudi KSJS podpira stališče Sindikata delavcev v pravosodju 

"Kot izpostavlja Sindikat delavcev v pravosodju so tudi javni uslužbenci v pravosodju del sodne veje oblasti, brez katerih le-ta svojih nalog ne bi mogla izvajati, žal pa so doslej prejeli zgolj zagotovila, da niso pozabljeni," so zapisali v izjavi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). "Njihovo plačilo je neprimerno in potrebno ustrezne korekcije, kar je ugotovljeno tudi v Beli knjigi o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu. Soočajo se tudi z odhodi zaposlenih in z vedno večjim kadrovskim manjkom. Prav tako so javni uslužbenci v pravosodju tisti, ki so nepogrešljivi tudi za delo funkcionarjev v pravosodju. Zato smo v KSJS začudeni, ker sodniki izpostavljajo le lasten položaj, ne pa tudi položaja svojih sodelavk in sodelavcev."

V KSJS se pridružujejo zahtevi Sindikata delavcev v pravosodju, da vlada plačno problematiko za vse javne uslužbence in funkcionarje uredi hkrati.