Kaj je vladavina prava in zakaj glede tega ne moremo pristajati na kompromise?

Vladavina prava. 

Gre za pojem, o katerem v zadnjem času slišimo veliko, predvsem ko je govora o svežnju EU za okrevanje po pandemiji in pogojevanju sredstev prav s spoštovanjem vladavine prava. Ta dogovor so države članice sicer potrdile s kvalificirano večino, nasprotujeta pa mu Poljska in Madžarska, članici višegrajske četverice, ki se ji vedno bolj približuje tudi Slovenija s svojo zunanjo politiko. 

Iskanje rešitve je znova na ramenih nemške kanclerke Angele Merkel, čeprav ni videti, da bi omenjeni uporni državi popuščali. Na zadnjem virtualnem zasedanju voditeljev držav članic EU novi pogovori napredka niso prinesli, Merklova pa je napovedala, da se bodo z Varšavo in Budimpešto še pogovarjali. 

In kje je tu Slovenija? Predsednik naše vlade Janez Janša je svoje stališče o tem izrazil v pismu, ki ga je naslovil na predsednika evropskega sveta Charlesa Michela. Dogovor je primerjal s praksami v totalitarnih režimih, v katerih se "odklon od realnosti začne, ko se procesi ali institucije začnejo označevati s pojmi, ki zrcalijo prav nasprotje lastne esence".

Janša je v pismu krizitiral tudi nekatere medije in politične skupine oz. nasprotnike, češ da si želijo prisvojiti instrument, ki ga lažno imenujejo vladavina prava, zato "da bi disciplinirali posamezne članice EU s preglasovanjem". Slovenski predsednik vlade v nadaljevanju delovanje evropskih političnih teles označuje za primer "prvega koraka stran od realnosti". 

V pismu s 17. novembra je slovenski premier zapisal tudi, da bodo "prihodnji dnevi ključni pri oblikovanju poštenega in uravnoteženega dogovora, ki bi temeljil na julijskem". Dodal je, da bo le sprejemljiva rešitev, ki bo upoštevala vse, zagotovila, da ne bo zamud, Evropsko unijo pa obdržala v obliki, kot jo poznamo. 

Kaj je vladavina prava? 

Vprašanje, ki se poraja, je, zakaj Slovenija ne bi podprla pogojevanja teh sredstev s spoštovanjem vladavine prava, saj – kot je v pismu zapisal Janša – "spoštujemo vladavino prava v vseh primerih, brezpogojno in brez dvojnih standardov". 

Pomembno pa je razumeti, kaj vladavina prava sploh je, da se s tem pojmom ne opleta, ob tem pa ga zares ne razume nihče oziroma ga vsak vpleteni razume po svoje. 

Povedano preprosto – vladavina prava pomeni, da se morajo vsi državljani in tudi tisti, ki vladajo, pokoravati pravu. Pri tem pojmu ne gre samo za omejevanje vladne oblasti, tj. za urejanje razmerij med tistimi na oblasti in tistimi, ki jim vladajo, temveč tudi za urejanje razmerij med zasebnim entitetami (fizičnimi in pravnimi osebami). 

Spoštovanje vladavine prava pa je pomembno, ker imamo s tem v resnici nadzor nad izvrševanjem oblasti – država ima namreč veliko moč nad svojimi državljani, še posebej v času izrednih razmer, kakršnim smo po svetu danes priča zaradi pandemije. 

Prav tako sta pomembna koncepta pravne predvidljivosti in svobode, ki jo takšna predvidljivost prinaša. Povedano preprosteje: ko imajo ljudje občutek, da vedo, kaj lahko in česa ne smejo ter kakšne bodo (pravne) posledice njihovih dejanj, bodo lažje živeli in načrtovali svoje življenje, to pa je pomembna osnova za svobodo. 

Ne smemo pozabiti na enakopravnost – formalna zahteva vladavine prava je, da so ljudje v očeh prava enaki. Seveda vemo, da to v praksi velikokrat ni tako, saj je diskriminacija bila (in še vedno je) problem – npr. ženske, etnične manjšine, pa tudi invalidi, so šele z leti dobili več pravic in dostop do enakopravnejše obravnave. Mednarodne pogodbe, ki te pravice potrjujejo, so na primer Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, pa Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencija o pravicah invalidov. 

Dejstvo je, da je vladavina prava na ravni države odvisna od mednarodnega prava, to pa najbolj pride do izraza na področju človekovih pravic, enega izmed treh konstitutivnih elementov obravnavanega pojma poleg zakonitosti in demokracije. 

Vladavina prava in EU 

Vsak državljan EU ima enake temeljne pravice, ki temeljijo na vrednotah enakosti, nediskriminacije, vključenosti, človeškega dostojanstva, svobode in demokracije. 

Te vrednote krepi in varuje vladavina prava, kot je navedena v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah. Sodišče EU pa je tisto, ki skrbi, da se pravo EU uporablja na enak način v vseh državah članicah. 

Za vladavino prava je zelo pomemben tudi sedmi člen že omenjene pogodbe o EU. Če se ugotovi, da država članica krši vrednote Unije – to so enakost, svoboda, demokracija, spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic ter vladavina prava – potem se lahko sprejmejo preventivni ukrepi ali pa celo sankcije, tudi zamrznitev glasovalnih pravic v Svetu EU in Evropskem svetu. 

Državi, za kateri je že bilo ugotovljeno, da pri njiju obstaja očitno tveganje za kršitev temeljnih vrednot EU, sta prav Poljska in Madžarska, torej državi, ki zdaj blokirata dogovor o pogojevanju sredstev za okrevanje s spoštovanjem vladavine prava. Ta proces je sicer zastal, v odgovor na to pa je nastalo poročilo o vladavini prava v vseh državah članicah.  

Poljska in pravosodna reforma

Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) na Poljskem že od leta 2015 izvaja pravosodno reformo, zaradi katere je Evropska komisija decembra 2017 uvedla postopek na podlagi člena 7, saj z njo spodkopavajo vladavino prava. Na to je opozarjala tudi Beneška komisija, ki je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Po njeni oceni namreč reforma ogroža demokratični sistem, človekove pravice in pravno državo.

PiS na drugi strani trdi, da se z reformami spopadajo s korupcijo v pravosodnem sistemu, ki je po njihovem "neučinkovit, skorumpiran in samovšečen relikt nekdanje komunistične države". 

Eden izmed zakonov med drugim uvaja disciplinski postopek proti sodniku, ki bi pod vprašaj postavil službeno razmerje ali veljavnost imenovanja katerega od kolegov, pa tudi v primeru, če bi se sodnik politično udejstvoval oziroma oviral delovanje sodstva.

Sodnikom v disciplinskem postopku grozi tudi poklicno nazadovanje ali celo odpoved delovnega razmerja.

Poljska in pravice žensk

Poljsko ustavno sodišče je konec oktobra razsodilo, da umetna prekinitev nosečnosti zaradi razvojnih nepravilnosti zarodka ni skladna z ustavo. To bi pomenilo, da bi bil na Poljskem splav mogoč le še v primeru incesta ali posilstva ter življenjske ogroženosti matere. 

Zaradi množičnih protestov, ki jih je sprožila odločitev sodišča – na ulice poljskih mest je odšlo na sto tisoče ljudi – so uveljavitev nove zakonodaje zamaknili, o temi pa zdaj ponovno razpravljajo. Poljski predsednik Andrzej Duda je namreč v parlament vložil predlog zakona, s katerim bi bila prekinitev nosečnosti možna tudi v primeru usodnih deformacij zarodka. 

Leta 2019 so kar 98 odstotkov vseh legalno izvedenih splavov na Poljskem ženske opravile prav zaradi razvojnih nepravilnosti zarodka, kar želijo zdaj prepovedati. Velik problem pri tako ostri zakonodaji pa so seveda nezakonito opravljeni splavi, ki so lahko zelo nevarni, pogosti pa so tudi odhodi v tujino.

Spomnimo lahko tudi na pismo poljskega pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra, ki je Sloveniji poslal pismo, v katerem je predlagal, da bi pripravili besedilo nove konvencije, ki bi nadomestila obstoječo istanbulsko – torej konvencijo, ki je prvi mednarodno zavezujoči instrument za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu, vse od posilstva v zakonski zvezi do pohabljanja ženskih spolovil. 

Poljski pravosodni minister Ziobro je konvencijo označil za feminističen izum, ki hoče upravičiti homoseksualno ideologijo, naše pravosodno ministrstvo pa je takrat v odzivu dejalo, da ne vidijo razlogov za spremembo oziroma za drugačno ureditev. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič sicer prihaja iz vrst SMC, ta pa je v odzivu navedla, da bi bil odstop od te konvencije nesprejemljiv. 

Madžarska in Orbanu podrejeni mediji

Odkar je na Madžarskem na oblasti Viktor Orban, se je tamkajšnja medijska krajina precej spremenila. Zgovoren je tudi podatek, da je država po svetovnem indeksu medijske svobode letos zdrsnila za 16 mest, na 89. mesto. 

V javnost so nedolgo nazaj prišli tudi posnetki in navedbe prič, ki dokazujejo, da so novinarji madžarske javne radiotelevizije prisiljeni slediti Orbanovim zahtevam, kar med drugim pomeni izpostavljanje protimigrantskih sporočil. Tonski posnetek, ki ga je pridobil Radio Free Europe/Radio Liberty, vsebuje besede urednika državne radiotelevizije Balasza Bendeja, ki je pred lanskimi evropskimi volitvami kolegom rekel: "Prepričan sem, da ne bo nihče presenečen, če rečem, da opozicijska lista ne uživa podpore te institucije."

Spletni portal Politico je med drugim razkril, da imajo uredniki državnih medijev na Madžarskem celo seznam prepovedanih oziroma občutljivih tem, za katere morajo pridobiti posebno dovoljenje, da lahko o njih poročajo. 

Politico je od anonimnega pošiljatelja prejel posnetke zaslona z e-sporočili, ki so vsebovala natančna navodila zaposlenim v državnih medijih. Avtentičnost teh sporočil, ki so bila poslana v drugi polovici leta 2019, je po pisanju Politica potrdil uslužbenec državnih medijev.

Gre za spletno pošto z naslovov urednikov, ki delajo za organizacijo, ki je odgovorna za državne medije, kot so tiskovna agencija MTI ter več televizijskih in radijskih postaj, piše Politico. Zdi se, da so ta sporočila osredotočena predvsem na poročanje agencij.

Seznam političnih vprašanj, ki zahtevajo posebno dovoljenje pred objavo, vključuje migracije, terorizem v Evropi, Bruselj, vprašanje Cerkve ter parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve v EU in širše.

Tudi proti Madžarski je EP septembra 2018 sprožil člen 7, kar lahko posledično vodi do sankcij, če se ugotovi resno tveganje za kršitev vrednot EU. Kot glavne skrbi so opredelili nevarnost za neodvisnost sodstva, korupcijo, pravice manjšin in situacijo v povezavi z migranti in begunci. 

Kot poudarjajo mnogi iz vrst SDS in kot je dejala tudi kanclerka Merklova, na kateri je zdaj breme iskanja rešitve glede blokade Madžarske in Poljske, je premier Janša pozval k iskanju končnega kompromisa, ki bo ustrezal julija doseženemu dogovoru. 

A vprašanje, ki ostaja, je: zakaj sploh blokada s strani teh dveh držav in zakaj jima mi stopamo v bran? Češka in Slovaška, ki predstavljata drugo polovico višegrajske četverice, dogovora na primer nista blokirali. 

Kako naprej, ne ve nihče, dejstvo pa je, da denar EU za okrevanje po pandemiji države članice krvavo potrebujejo, vključno z našo Slovenijo.