Kaj konkretno dohodninske spremembe pomenijo za naše plače?

Več za najmanj plačane z višjim cenzusom za dodatno splošno olajšavo in posebna olajšava za mlade. To so rešitve, ki jih je treba podpreti, je slišati iz sindikalnih vrst.

"Seveda gre pozdraviti to, da se pomaga, zlasti v tej situaciji, najšibkejšim," pravi Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. 

Ampak, dodajo v istem stavku, spet druge spremembe niso domišljene, višja splošna olajšava bi se lahko ohranila. In še: "Kar se nas tiče, vsekakor je treba pogledati in bistveno več pozornosti nameniti zaposlenim s plačo, recimo, ene dveh povprečnih plač, te so v tem trenutku definitivno na slabšem in to ni dobro."

Delodajalci so v prvem odzivu o prvih davčnih ukrepih nove vlade zelo jasni: "So populistično simbolični, saj učinek tega ne bo velik, bo pa vsekakor negativen, kajti ljudje, ki jih mi želimo povabiti v Slovenijo, da ustvarjajo skupaj z njimi visoko dodano vrednost, bo zelo težko,"meni Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.

Sindikati so imeli sicer ob sprejemanju veljavnega zakona pomisleke glede znižanja stropa najvišjega dohodninskega razreda in ta se po zdajšnjem predlogu vrača s 45 na 50 odstotkov.

"Jaz mislim, da tisti kadri, ki so v Sloveniji v številnih podjetjih ključni, redko dosegajo meje, ki so določene za ta najvišji dohodninski razred. Ocenjujem, da zaradi tega kakih večjih težav ne bo," še dodaja Počivavšek.

Tako sindikate kot delodajalce pa je neprijetno presenetila napoved ukinitve avtomatičnega usklajevanja zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov, sploh v času negotove gospodarske slike in visoke inflacije. "Vsekakor bodo delodajalci poudarjali, da je treba razbremeniti, ne pa obremeniti," meni Trobiš.

In to na Ekonomskem socialnem svetu, saj tako delodajalci kot sindikati pričakujejo, da bo vlada z njimi o predlogih sprememb spregovorila. 

Kaj konkretno pa dohodninske spremembe pomenijo za naše plače? 

S spremembami dohodninskih olajšav se višje plače obetajo tistim z minimalno plačo. Če je njihov neto iztržek trenutno približno 780 evrov, lahko z reformo računajo na 26 evrov na mesec več. Kar je 13 evrov več, kot bi jim prihodnje leto prinesla Janševa reforma dohodnine. 

Tisti na povprečni plači, ki trenutno znaša okrog 1300 evrov neto, lahko pričakujejo približno 10 evrov višjo plačo. Je pa to približno 10 evrov manj, kot bi dobili, če bi obstala aktualna dohodninska ureditev.

Podobno je pri dvokratniku povprečne plače. Zaposleni z 2600 evri neto mesečnimi prihodki bodo sicer dobili približno 14 evrov višjo plačo, a je to 14 evrov manj, kot bi jim prihodnje leto nanesla Janševa dohodninska reforma.

Najbolj pa bodo na udaru zaposleni z najvišjimi plačami. Zaposleni, ki prejema npr. 6-kratnik povprečne plače, si lahko obeta približno 110 evrov nižjo plačo. Po Janševi reformi bi se mu plača dvignila za približno 45 evrov.