Kaj lahko urbana območja storijo, da dosežejo zmanjšanje emisij ogljika?

V mestih bodo v prihodnosti najverjetneje najbolj občutili akutne posledice podnebnih sprememb. Pomanjkanje vode in vse večja onesnaženost zraka grozita, da bo življenje v mnogih mestih postalo neznosno. V odgovor na te grožnje in v želji omejitve dviga globalne temperature se je 25 velemest zavezalo, da bodo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. To so Rio de Janeiro, New York, Pariz, Oslo, Mexico City, Melbourne, London, Milano, Cape Town, Buenos Aires, Caracas, Köbenhavn in Vancouver. 

Kaj bodo torej morale narediti živahne metropole, da bodo postale ogljično nevtralne?

Eden največjih izzivov, s katerimi se mesta soočajo, so emisije ogljika iz prometa. Nekatera mesta to že poskušajo zmanjšati z uvedbo ultranizkih emisijskih con. Cilj je spodbuditi ljudi, da zamenjajo vozila s tistimi z nižjimi emisijami, vendar ta še vedno povzročajo emisije ogljika med proizvodnim procesom. Da bi to premagali, nekatera mesta že spodbujajo, naj se ljudje popolnoma izogibajo avtomobilom. Pariz na primer ustvarja 650 kilometrov novih kolesarskih poti, medtem ko je kolumbijska prestolnica Bogota določila 120 kilometrov ulic, kjer avtomobili niso dovoljeni.

Še en pomemben dejavnik, ki prispeva k emisijam ogljikovega dioksida v mestih, je energija, potrebna za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje stavb. Leta 2015 so bile stavbe odgovorne za 38 odstotkov svetovnih emisij, pri čemer je večina nastala po končani gradnji. Vendar pa si gradbena industrija prizadeva zmanjšati emisije s tem, da bi v njihovo zasnovo vključila več alternativnih virov energije. Cilj je, da bi bile stavbe manj odvisne od fosilnih goriv. 

"Velemesta v vročem vremenu trpijo predvsem zaradi trdih materialov, ki absorbirajo sončno energijo in jo prenašajo nazaj v mesta," pravi Benz Kotzen, izredni profesor na šoli za oblikovanje Univerze v Greenwichu. Eden od načinov reševanje segrevanja mest je uvedba zelenih streh in živih sten. "Zelena infrastruktura rešuje veliko težav. Povečuje biotsko raznovrstnost, ima učinek hlajenja zaradi izhlapevanja vegetacije in lahko absorbira nekaj onesnaženja z delci v zraku," še dodaja Kotzen. Zelena infrastruktura je ključnega pomena v Singapurju, kjer so stavbe v mestu zasnovane tako, da čim bolj povečajo naravno prezračevanje.

"Mesta, kot sta New York in Pariz, imajo zelo jasne načrte, kako doseči trajnost. Če nimate načrta, ne boste našli zasebnih vlagateljev, ki bi vlagali v mesta, saj naložbe potrebujejo predvidljivost," pojasni vodja trajnostnega razvoja za McKinsey Stefan Knupfer. Doda še, da je pomembno, da se mesta osredotočijo le na nekaj področij, ki jih je treba izboljšati. Po njegovem so to razogljičenje električnega omrežja, optimizacija energetske učinkovitosti v stavbah, ponujanje prebivalcem možnosti nizkoogljičnega prevoza in izboljšanje načina ravnanja z odpadki. Mesta se morajo po njegovih besedah ​​osredotočiti na pobude z najkrajšim učinkom, ker zmanjkuje časa za ublažitev najhujših učinkov globalnega segrevanja.