Slovenija

Kaj mobilizira volivce?

Ljubljana, 09. 03. 2019 13.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Alem Maksuti
Komentarji
18

V tako imenovanih stabilnih demokracijah volitve predstavljajo kontinuiran proces izbire predstavnikov ljudstva, ki se za zaupanje volivcev potegujejo v času mandata in nekaj tednov trajajoče volilne kampanje. Če se država v nekem trenutku spoprime z izrazitimi notranje- oziroma zunanjepolitičnimi problemi, nastaja povečan interes javnosti in posledično se poveča udeležba na volitvah.

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični manedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Tranzicijske države ali države, v katerih se demokratični procesi in odnosi šele vzpostavljajo, naj bi se spopadale z večjim številom problemov, ki naj bi motivirali volivce, da se udeležijo volitev v želji, da nekaj spremenijo. Skladno s tem in glede na razmere v družbi lahko rečemo, da je volilna udeležba odvisna od pomembnosti posameznih volitev, čustvene vključenosti državljanov in negotovosti izida volitev.

Nobenega dvoma ni, da so bile v kratki zgodovini večstrankarstva v Sloveniji najpomembnejše volitve leta 1990. Poleg odločanja, kdo bo prihodnji nosilec oblasti, so ljudje takrat odločali tudi o usodi nekdanjega političnega sistema. Prehod iz socializma v demokracijo je v Sloveniji ponudil bolj ali manj bipolarni strankarski sistem, ki ga najbolj zaznamuje razcep komunizem – antikomunizem. Od volitev leta 1990 volilna udeležba v Sloveniji konstantno upada. V strankarskem sistemu prevladuje krhko ravnotežje med skupino strank levega in desnega ”centra”.

Vse stranke so oblikovale konsenz o socialnodemokratičnem minimumu in nekaterih temeljnih vprašanjih, povezanih s pojmom ”nacionalni interes”. Ideološke razlike med uveljavljenimi in novimi strankami so se zmanjševale, volitve so postajale vedno manj pomembne (k temu je pripomoglo tudi povečanje nezaupanja državljanov v institucije države in politiko), kar pomeni, da politične stranke vedno težje mobilizirajo volivce.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Drugi omenjeni dejavnik, ki vpliva na mobilizacijo volivcev, je njihova čustvena vključenost. Ta dejavnik je odvisen predvsem od narave različnih političnih opcij, ki nastopajo na volitvah. Če gre za sisteme, v katerih politične stranke svoje programe oblikujejo na temelju splošno sprejetih vrednot in programskih točk in svoje konkurente doživljajo kot nasprotnike in ne sovražnike, je emocionalna vključenost volivcev po navadi majhna. To pomeni, da je v takšnih okoliščinah težje mobilizirati volivce, da se udeležijo volitev. V nasprotnem primeru, ko se politični akterji razlikujejo, volivci pa delijo na ”naše” in ”njihove”, je emocionalna vključenost velika, kar pomeni večje zanimanje za volitve in posledično tudi višjo volilno udeležbo.

Mobilizacija volivcev je lahko odvisna tudi od tega, kako predvidljiv ali nepredvidljiv je izid volitev. Splošna predpostavka je, da bolj kot je izid volitev nepredvidljiv, večja je motiviranost volivcev, da se volitev udeležijo. To sicer velja le v sistemih, kjer imamo uveljavljene stranke, ki imajo jasno ideološko in programsko platformo in so dalj časa na politični sceni.

Propad nekaterih uveljavljenih strank v Sloveniji po začetku globalne gospodarske krize leta 2008 (LDS, ZARES) bi lahko povezali z izgubo zaupanja državljanov v stranke, ki jim pripisujejo vsesplošno odgovornost za stanje v državi. Zaradi slabših gospodarskih razmer so slovenski volivci v zadnjem desetletju hitro razočarani nad strankami, k čemur pogosto prispevajo napake vodilnih politikov, ki se znajdejo v različnih korupcijskih aferah. Uspeh nove stranke v tem primeru daje vtis, da na volitvah lahko vsakdo dobi politično moč. Posledica je ustanovitev novih, t. i. zagonskih strank (Pozitivna Slovenija, Državljanska lista, SMC, Verjamem), ki so bolj podobne oglaševalskim agencijam kot tradicionalnim političnim strankam. Gre za stranke, ki jim primanjkuje organizacijska struktura, kot so odbori, stalno članstvo in oblikovanje mrežne strukture na regionalni in lokalni ravni, kar dodatno otežuje mobilizacijo.

"Tisti, ki stavijo na kandidate (prepoznavnost, lastnosti itd.), bodo neuspešni pri mobilizaciji, kar pomeni, da bodo največji poraženci bližajočih se evropskih volitev."
"Tisti, ki stavijo na kandidate (prepoznavnost, lastnosti itd.), bodo neuspešni pri mobilizaciji, kar pomeni, da bodo največji poraženci bližajočih se evropskih volitev." FOTO: Shutterstock

Podobno kot v nekaterih drugih postsocialističnih demokracijah se v Sloveniji spoprijemamo z vedno nižjo udeležbo na volitvah, kar kaže na slabši mobilizacijski potencial strank. Razlogi za to se skrivajo v spremenjenih družbenih odnosih. Živimo v svetu, v katerem so ideološki spopadi praktično izginili. Prevladuje horizontalna družbena diverzifikacija, ki se kaže v obliki zmanjšanja čustvene vključenosti državljanov v politiko, kar posledično pomeni nižjo volilno udeležbo. Ta dejstva silijo stranke in politike, da poskušajo sebe in svoje ideje državljanom približati na različne tradicionalne in inovativne načine. Pri tem imajo ključno vlogo množični mediji.

Množični mediji (predvsem televizija!) opozarjajo na obstoj posamezne stranke ali kandidata. Ponujajo informacije o problemih v družbi in na ta način določajo, o čem bodo stranke in politiki govorili v kampanji. Mediji imajo to moč, da sprožajo različne čustvene reakcije občinstva (bralcev, poslušalcev ali gledalcev). Množični mediji kažejo na moč in podporo, ki naj bi jo neka stranka imela v javnosti. Bolj kot posrednika informacij med politično elito in državljani množični mediji predstavljajo samostojne nosilce moči, ki lahko vplivajo na mobilizacijo in politično odločitev volivcev.

Udeležba na prihajajočih volitvah v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji potekale 26. maja 2019, je odvisna od čustvene vključenosti državljanov oziroma od uspeha političnih strank in medijev, da te volitve prikažejo kot pomembne. Evropske volitve veljajo za drugorazredne, predvsem zaradi fizične oddaljenosti institucij Evropske unije (EU). Volivci imajo zato občutek, da njihov glas ne šteje.

Dr. Alem Maksuti, Inštitut za politični menedžment
Dr. Alem Maksuti, Inštitut za politični menedžment FOTO: osebni arhiv

Dodaten problem je politična ponudba. Čeprav še vedno ni jasno, kdo vse bo nastopal in s kakšno listo (imeni), pa lahko rečemo, da bodo na teh volitvah nastopile stranke, ki se v ideološkem in programskem smislu med seboj praktično ne razlikujejo. To se nanaša predvsem na t. i. liberalni blok, v katerega nekateri uvrščajo stranke SMC, SAB, DeSUS in LMŠ. Prav tako večina strank ni negativna do EU oziroma do procesov evropskih integracij, ki veljajo za nacionalni interes. Dovolj zgovoren je podatek, da je v preteklosti le Slovenska nacionalna stranka (SNS) imela evroskeptična stališča.

Stranke z dobro organizacijsko strukturo in močnim članstvom (SDS, SD in NSi) lahko stavijo na povezavo med preteklim in zdajšnjim vedenjem volivcev. Ti na volitvah v glavnem glasujejo po inerciji oziroma skladno s svojimi starimi navadami. Za te stranke bo volilni uspeh odvisen predvsem od mobilizacije že prepričanih volivcev. V nasprotju z uveljavljenimi strankami se nove spopadajo z velikim problemom mobilizacije. Najboljši primer za to so nedavne lokalne volitve, ki pomenijo veliko zanesljivejšo anketo od aktualnih raziskav javnega mnenja. Pri tem bodo nove stranke morale bolj kot na imena na listi poskušati vplivati na teme v kampanji, ki jih bodo obravnavali množični mediji. Njihov uspeh na volitvah bo tako primarno odvisen od konteksta, v katerem bodo volitve potekale, in ne toliko od kandidatov, list in njihovih stališč do določenih vprašanj. Tisti, ki stavijo na kandidate (prepoznavnost, lastnosti itd.), bodo neuspešni pri mobilizaciji, kar pomeni, da bodo največji poraženci bližajočih se evropskih volitev.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
10. 03. 2019 14.00
+1
Verjemite, prišel bo čas, ko ne bomo več hodili na volitve. Volitve so namenjene pokvarjencem in Butalcem brez lastne pameti. Ko ugotoviš, da se ti stanje vedno bolj slabša, nekaterim se pa boljša, ga ni, da me prepriča, da grem še kdaj na kakšne volitve.
Smešno
09. 03. 2019 16.59
+4
Lastna zbira je vedno možna oz. mžnosti so tri. 1. Udeležba z izbiro kandidata(-tke); 2. Udeležba brez izbora/“neveljavni” listič; 3. Neudeležba oz. greš raje na pir.
Smešno
09. 03. 2019 17.02
+0
*možnosti... Da, Prlek res je, to je demokracija... pa čeprav butalska.
ficfiric 1
09. 03. 2019 17.45
+7
tako tako... vsak ki vsaj 5% spremlja poltiko zadnjih 20 let bo sel raje na pir... na volitve hodjo sam oprane glave in tisti ki imajo od tega ogromne koristi..
Borec21
09. 03. 2019 16.33
+11
Popolnoma nič jih več ne more mobilizirati dokler se borokratski ustroj bohoti drugi pa zaradi tega na minimalcih
misterbin
09. 03. 2019 16.22
+11
Nikomur ne bom pomagal da se bo bogatil in nič naredil volilni listič bo iz moje strani ne veljaven .
Bolfenk2
09. 03. 2019 15.59
+9
Te volitve za evropski parlament bodo res odločilne in se jih res moramo vsi udeležiti. Evropa naslednijh 4 let ne bo preživela, če takoj ne zapre meje za ilegalne migrante in poskrbi za deportacijo tistih, ki so že tu. Zato je nujno treba voliti stranke, ki zagovarjajo Orbanovo politiko. Ne vem pa še katera je takšna stranka v Sloveniji. Janšisti so vsaj kaj se besed tiče temu najbližje, vendar če se bodo v EU parlamentu priklonili Webru, Merklovi in Junkerju je to izgubljeni glas. Pred volitvami se morajo jasno zavezati, da bodo res podpirali Orbanovo politiko. Rešitev bi lahko bil tudi glas za Jelenčiča, vendar ga nekako zadnje čase glede migrantov ni za slišati. Res nam manjka ena odločna stranka, ki se bo jasno in odločno zavzela za obrambo evropske civilizacije. Da bi tokrat spet volil kakšno levo stranko sem že obupal. Vsaj za EU parlament ne, tam mora zmagati pro Orbanova struja, ali pa nas več ne bo.
Brakedirt
09. 03. 2019 16.21
-10
mackintosh
10. 03. 2019 10.05
-4
brak korakajo proti sloveniji kot poroča grims press. korakajo a zelo zelo počasi najbrž 😂😂😂😂😂😂
JApajaDAja
09. 03. 2019 15.43
+18
pustimo filozofiranje ob strani...zame je bil prelom 2015...in naseljevanje invanzivcev na tla eu!
BobbyP
09. 03. 2019 15.26
+10
Mene bi motiviral samo keš. Ogromno keša, ker je blamaža, ko greš izbirati najmanj bedaka med bedaki kar precejšnja.😎
mackintosh
10. 03. 2019 10.06
-2
tedoVV2HCmedo
09. 03. 2019 15.06
+12
Ne ga srat. Volitve so samo farsa, v vseh državah so v diktature! V tako imenovanih demokratičnih državah imamo stranke, ampak vse so enake, zlagano se kregajo pred volitvami, drugače so pa vse skupaj. Če kak pošten človek hoče priti v parlament, da bi ljudem izboljšal življenje, ta človek ne more priti v parlament, stranke v parlamentu si izmislijo, npr. da on ne plačuje davkov in je konec z njim.
tron3
09. 03. 2019 14.39
+18
Kandidate, ki jih dajejo politične stranke v izvolitev, prežene željo volivca, da bi se udeležil volitev. Od novega leta naprej smo priča vsakodnevnih, tedenskim in mesečnim norostim, ki jim je priča radovedna javnost. Ne razumem, da bi volivec, volil norost, intelektualno podhranjenost, komedijo itd, vsaj tisti sigurno ne, ki premore vsaj malce zdravega razuma. EU volitve bodo v Sloveniji katastrofa, če bo prišlo volit 15% volilnega telesa, bo že za politike uspeh. Tip zgoraj pa itak nima pojma kaj sploh naklada, kajti je samo plačanec, ki pač naklada po navodilu naročnika!!!!
D3MoN
09. 03. 2019 14.36
+11
POŠTENOST KANDIDATOV. ZATO NE GREM NA TE VOLITVE.
Krajnc22
09. 03. 2019 14.34
+13
Predvsem nerealne blodnje levih..zlo privlacno
Mauzahecmauzares
09. 03. 2019 14.04
+26
V Ustavi EU in države Slovenije bi morali spremeniti zakon, če politični kandidati ne spravijo na volišča več kot 70% volivcec, enaki kandidati nimajo pravice do kandidature nasledn 4leta.
korintos23
09. 03. 2019 14.10
-1