Vsak bi moral v prvi vrsti zahtevati natančne informacije, koliko bo moral za posojeni denar dejansko plačati. Ne pa da se potrošniki zadovoljijo s prvo informacijo.
"Kadar govorimo o finančnih storitvah, je na prvem mestu vprašanje cene tega denarja. Temu pravimo obresti," je pojasnil Stanko Cimprič, iz združenja bank Slovenije.
Luka Omrčen, iz SKB banke d.d., pa je opozoril, da "stranke velikokrat ne berejo drobnega tiska. Pogodbe so sicer dolge, ampak predvsem velja opozoriti na znesek kredita, rok vračila in obrestna mera. Pomembno pa je tudi, na kakšen način se ta kredit valorizira."
"Matematična formula za izračun efektivne obrestne mere zagotovi, da se vsi tisti stroški, o katerih govorimo, spremenijo na letno raven, ki je izražena v odstotni vrednosti," je pojasnil Cimprič.
Torej šele, ko je najemnik seznanjen z efektivno obrestno mero, ki jo sestavljajo realne obresti, stroški najemanja kredita, stroški zavarovanja in včasih celo stroški vodenja odplačevanja kredita ali drugi administrativni stroški, ima na voljo odstotek obresti, ki so primerljive tudi z drugimi kreditodajalci. Te podatke mora vsebovati že informativni izračun.
Takšen izračun je zapisan v zakonu in ga ima vsak potrošnik pravico zahtevati, ne glede na to, ali je kreditodajalec banka ali kakšna druga ustanova. In če bi ga, pravijo bančniki, bi bilo goljufivih in oderuških pogodb precej manj.
