Kaj narediti, ko začnejo švigati strele?

Čas poletja pomeni tudi čas neviht. Kot navajajo na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR), so poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom ugodna za nastanek neviht, med opozorilnimi znaki, da se bo nevihta razvila, pa so denimo kopasti oblaki in soparno ozračje.

V poletnih dneh tako nasveti, kako ravnati, ko švigajo strele, niso odveč. Strela namreč lahko pomeni resno tveganje za ljudi. Zato na Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo, da je treba med bliskanjem in grmenjem upoštevati varnostna navodila.

Kakšna so navodila?

Znano je, da med nevihto ni dobro uporabljati električnih naprav, tako je priporočljivo, da vse električne naprave, ki jih nujno ne potrebujemo, že pred nevihto izključimo. Ne smemo uporabljati stacionarnega telefona ali računalnika z modemom. Ne smemo uporabljati niti električnih orodij, delo na prostem pa lahko nadaljujemo šele 30 minut po zadnjem udaru strele.

Električni tok strele, ki udari v zgradbo, začne potovati po električni napeljavi, telefonskih linijah, radijskih in televizijskih linijah ter tudi vodovodni napeljavi, navajajo na IVZ. Zato se med nevihto ne smemo niti prhati, kopati ali pomivati posode.

Pred udarom strele sicer varno zavetje nudi klet, vendar na betonskih tleh ne smemo ležati, hkrati pa se ne smemo dotikati betonskih sten, ker te verjetno vsebujejo kovinske mreže. Kot navajajo na IVZ, električni tok strele potuje tudi po kovinskih žicah ali mrežah v betonskih stenah in tleh proti zemlji.

Varnostna pravila pravijo, da se med nevihto umaknemo stran od oken in zunanjih vrat, skozi katera lahko neposredno udari strela. Hkrati se moramo umakniti tudi od vodovodnih armatur, plinskih napeljav, električnih naprav, pralnega in sušilnega stroja ter telefona. "Električni tok strele namreč lahko potuje skoznje in nas poškoduje," opozarjajo na IVZ.

Kaj pa na prostem?

Na URSZR navajajo, da je posameznik pred strelo varen samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Na prostem pa obstajajo razlike v stopnji varnosti.

Med nevihto je posameznik še posebej ogrožen na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih in pod daljnovodi.

Ne moremo sicer reči, da je posameznik med nevihto nekje na prostem popolnoma varen, a možnost, da bi vas strela zadela, je manjša v dolinah, globelih, približno 15 metrov od skalnih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje in sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami, navajajo na URSZR.

Na URSZR sicer dodajajo, da je izgovor, češ da je bila nevihta nepričakovana, zelo pogost, a pri tem poudarjajo, da nobena nevihta ne pride nepričakovano. "Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, tj. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu,“ svetujejo.

Na URSZR sicer opozarjajo, da strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali. Tako je nasvete pristojnih vedno dobro upoštevati.