Kaj pa, če bi namesto plač raje obdavčili premoženje?

Napovedi višanja javnih izdatkov zaradi staranja prebivalstva so neizprosne. Če smo po zadnjih podatkih Urada za makroekonomske raziskave in razvoj leta 2019 za zdravstvo, pokojnine in dolgotrajno oskrbo namenili 16,9 odstotka BDP, se bo do leta 2040 ta številka zvišala na kar 22,3 odstotka BDP. Ali če smo leta 2019 za pokojnine namenili dobrih osem milijard evrov, bomo leta 2040 upokojencem namenili skoraj 20 milijard evrov.

"Ko v državi debatiramo okoli obdavčitve plač, zmeraj govorimo, naj tisti, ki zasluži več, tudi več prispeva. To je povsem populistična debata. Premoženja, ki je denimo dedovano, ali lastnike nepremičnin ali nekoga, ki živi od dividend, ne obdavčimo. Lahko govorimo o milijonarjih, ki danes plačujejo na primer po 30 evrov zdravstvenih prispevkov. Zaposleni, ki prejemajo redno plačo, pa vsaj dvakrat ali trikrat več," pojasnjuje Anže Voh Boštic, strokovni vodja novoustanovljenega Slovenskega tehnološkega foruma.

Razvojni model potrebuje korenite spremembe

V interesnem združenju so prepričani, da bi morali obdavčiti tiste, ki imajo veliko premoženja, ne tistih, ki s svojim delom veliko zaslužijo. "Slovenski davčni sistem ni pravičen. Davčno preveč nagrajuje tiste, ki imajo veliko, in kaznuje tiste, ki z lastnim delom šele skušajo nekaj ustvariti."

A pretekle izkušnje z denimo uveljavitvijo davka na nepremičnine, ki je doslej spodletel vsaki vladi, kažejo, da je tak pristop težko uresničljiv. "Ljudje bodo počasi sami ugotovili, da plač preprosto ne moremo več obdavčevati," dodaja Boštic.

Za krepitev visokotehnološkega sektorja navajajo tri ukrepe: bolj stimulativno obdavčitev dela v obliki zamrznitve rasti prispevkov za socialno varstvo pri višjih plačah, ureditev področja solastništva zaposlenih v podjetjih in bistveno povišanje vlaganj tveganega kapitala v slovenska podjetja.

"Morda nismo najpametnejši deležniki v gospodarstvu, vemo pa, da mora naš del industrije, ki je najbolj združljiva s prihodnostjo gospodarstva, zavzeti aktivno vlogo pri oblikovanju prihodnosti," je jasen Anže Logar, direktor 3fs in predsednik Slovenskega tehnološkega foruma.

Zelena in digitalna država, ki zamuja z digitalizacijo

V združenju najdemo največja visokotehnološka podjetja v državi, kot so denimo Outfit7, Silicon Gardens, Sportadar, Outbrain, Mediately in številne druge. Zavzemajo se za pospešek digitalizacije države, ki je v zadnjih 10 letih pričela zaostajati za drugimi državami. 

Manjka denimo e-notar, zaradi česar morajo lastniki (in tuji vlagatelji) v slovenska podjetja pravne zadeve urejati osebno pri slovenskem notarju, manjka poenostavljena delniška družba (PZDD), ki bi bistveno zmanjšala birokratsko breme pri ustanavljanju novih zagonskih podjetij. 

K temu sodi tudi razvoj kadrov prihodnosti. Globalno tekmovanje za pridobivanje kakovostnih kadrov je ostro in se bo v prihodnosti zaradi globalnih dejavnikov (staranja prebivalstva in upadanja prebivalstva po vsem svetu) še zaostrovalo. Po nekaterih ocenah potrebuje Slovenija vsako leto novih 5000 IKT strokovnjakov. "Premalo usmerjeni smo v tehnične poklice, ki ustvarjajo veliko dodane vrednosti. Že na ravni osnovne šole bi morali otroke učiti računalniškega mišljenja (angl. computational thinking), ki otroke uči pristopov k reševanju problema, kot to počnejo računalniki," pravi izvršni direktor Outbraina Andraž Tori.

Državo pozivajo, naj se celovito loti reform na področju razvoja kadrov, saj v nasprotnem primeru grozijo nova izgubljena desetletja na področju tehnološkega razvoja.