Slovenija

Kaj pa, če nisi sanjal, kaj boš delal, ko boš velik?

Ljubljana, 17. 02. 2023 08.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
STA, Nina Šašek
Komentarji
54

Če imata vaša 14-letnica ali 14-letnik jasno izoblikovano željo, kaj si želita postati, potem ju pri vpisu na šolo po njuni izbiri podprite. Večina otrok ob zaključku osnovne šole enostavno ne ve, kaj si želi početi čez pet do deset let, zato je zanje izbira šole polna dvomov, ali so se odločili prav. Prav nič lažje ni dijakom, ki se vpisujejo na fakulteto. Preverite, kaj svetujejo pedagogi.

Učenci zaključnih razredov osnovnih in srednjih šol se bodo morali kmalu odločiti, kje bodo nadaljevali šolanje. Pri tem izbiro pogosto spremljajo dvomi, ali se bodo odločili prav. Večina pedagogov je enotna, da bo izbira prava, če si bodo učenci izbrali šolo, ki jo bodo zmogli zaključiti in se bodo v njej počutili dobro. V pomoč jim bo tudi obisk šole na informativni dan, saj bodo začutili njen utrip. Kaj pa glede izbire študija? Tukaj so si pedagogi predvsem enotni, da naj bo vodilo predvsem kakovost izobrazbe.

Pedagoginja Dajana Nedoh iz šolske svetovalne službe na Osnovni šoli Koper svetuje vsem učencem, da se najprej dobro zazrejo vase. "Treba se je vprašati o interesih, ciljih, značaju, delovnih navadah in motivaciji, ob tem pa upoštevati trajanje izobraževanja in preveriti, kakšna je potreba trga dela po poklicu, ki bi se mu radi posvetili."

Včasih otrok, ki nima še izoblikovane želje po poklicu, izbere gimnazijo in odločitev o poklicu prestavi.
Včasih otrok, ki nima še izoblikovane želje po poklicu, izbere gimnazijo in odločitev o poklicu prestavi. FOTO: Shutterstock

So šolarji pri 14 letih zmožni tako zahtevne odločitve?

Kaj pa, ko šolar tega ni zmožen in pri svoji starosti še ne zna oceniti, kaj bi rad počel v življenju? Takrat mu poskušajo na pomoč priti na šoli, in sicer s karierno orientacijo. Prav tako številne šole pripravijo predstavitve različnih poklicev, nekateri starši pa sami poskrbijo, da otrok spozna katerega od poklicev, za katerega se zanima. Vse to je lahko otrokom v veliko pomoč, a zadnja beseda bo njegova, saj gre vendarle za njegovo karierno pot, kar nekateri starši radi pozabijo in otroka (tudi podzavestno) usmerjajo k želji, ki jo imajo oni in ne nujno tudi njihov otrok. 

Včasih otrok, ki še nima izoblikovane želje po poklicu, izbere gimnazijo in odločitev o poklicu prestavi. "Poudarjamo, da je gimnazija pripravljalnica na študij, ki traja več let, in če kdo nima motivacije za daljše izobraževanje oziroma sposobnosti za zahtevnejši program, je boljša izbira srednje tehniško izobraževanje," je opozorila Nedohova.

Vsakemu učencu svetuje, da si odgovori na naslednja vprašanja: 

- Kaj ga zanima?

- Kako bo zmogel izpolnjevati zahteve določene šole?

- Kaj želi delati?

- Koliko let traja izobraževanje?

- Si raje želi priti čim prej do poklica in se osamosvojiti?

Šele nato bo lahko sprejel odločitev, ali se bo usmeril v poklicno šolo, gimnazijo ali kakšno drugo srednjo šolo.

Je pa po njenem mnenju vedno več mladih, ki si še pred zaključkom osnovne šole izberejo področje, ki jih bolj zanima od ostalih, in se potem tudi šolajo v tej smeri. Zanje je odločitev za vpis na določeno šolo zagotovo lažja, ni pa to še zagotovilo, da je bila prava. 

Izbira šole na osnovi dejstva, da so se nanjo vpisali njihovi prijatelji in sošolci, zagotovo ni prava, če otrok nima istih interesov kot oni.
Izbira šole na osnovi dejstva, da so se nanjo vpisali njihovi prijatelji in sošolci, zagotovo ni prava, če otrok nima istih interesov kot oni. FOTO: Shutterstock

Po njenem mnenju je zelo slabo, da si šolarji šolo izberejo določeno srednjo šolo zato, ker so se nanjo vpisali njihovi prijatelji in sošolci. Take odločitve niso dobre, če tisti, ki se o šoli odloča zaradi prijateljskih vzgibov, nima enakih ciljev in interesov kot prijatelji.

Z njo se strinja tudi Marija Dominko Gabor iz Svetovalne službe Gimnazije Bežigrad. Učenci se po njenih izkušnjah za izbrano šolo odločajo na podlagi različnih stvari, naj si bo to bližina šole ali zato, ker so hodili na to šolo že njihovi bratje, sestre, starši, sorodniki ali pa gredo tja njihovi prijatelji. A slednje po njenem mnenju ne bi smel biti odločilni faktor pri odločitvi. "V tem obdobju so prijateljstva pomemben dejavnik. Če so prijateljstva trdna, bodo ostali še naprej prijatelji in ni važno, ali bodo šli na isto ali drugo šolo. Na novi šoli, v novem razredu se bodo stkala nova prijateljstva," je prepričana.

Starši včasih pozabijo upoštevati otrokove želje in jim podzavestno vsiljujejo svoje.
Starši včasih pozabijo upoštevati otrokove želje in jim podzavestno vsiljujejo svoje. FOTO: Shutterstock

Na vprašanje glede vloge staršev pri otrokovi izbiri šole, Nedohova opozarja, "da je najpomembnejše, da starši prisluhnejo interesom in željam otrok ter jih pri tem podprejo, saj jim tako sporočajo, da jim je mar za njihovo mnenje, da jih spoštujejo in jim zaupajo. In če jim ne uspe, naj jim pomagajo iskati rešitve."

Dominko Gaborjeva pravi, da se zaveda, da se je mladim včasih težko odločiti, zato jim v vsakem primeru priporoča, naj gredo na informativne dneve, in to na več šol: "Naj si ogledajo posamezno šolo od znotraj, da začutijo njen utrip in dobijo občutek, ali bi želeli biti del nje ali ne. Naj povprašajo prisotne dijake o vsem, kar jih zanima, da dobijo čim več informacij o tem, kaj šola ponuja, kako poteka pouk in katere izvenšolske dejavnosti izvajajo na šoli. Vsaka šola, ki nudi posameznemu otroku vse pogoje, da bo lahko razvijal svoje sposobnosti, če bo le sam tako želel, je prava izbira."

Učencem pri vpisu vedno svetujejo, naj dajo prijavo za vpis na tisto šolo, kamor si najbolj želijo, saj lahko svojo prijavo še vedno prenesejo na drugo šolo, če v času prenosa prijav ugotovijo, da v primeru omejitve ne bodo imeli dovolj točk. Kot pravi, je prav tako potrebno pri izbiri srednje šole vedno upoštevati, kaj otrok zmore in kaj si želi. "Če se nekdo vpiše na neko šolo samo zato, ker je ta ugledna in daje dobre pogoje za vpis naprej, potem pa ne zmore uresničiti svojih pričakovanj in pričakovanj staršev, je vprašanje, kako dobro se bo na tej šoli počutil. V tem primeru je vredno razmisliti o šoli, ki jo bo zmogel brez težav," je poudarila.

'Če je nekomu jasno, kaj bi študiral, naj to tudi izbere'

Podobno kot učence, ki se odločajo za srednjo šolo, pomembna odločitev v prihodnjih mesecih čaka tudi tiste dijake zaključnih letnikov srednjih šol, ki so se odločili, da bodo odšli na fakulteto. Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta je ob pogostih dilemah, kam se vpisati, izpostavil, da so dijaki eno pomembno odločitev že sprejeli, to je, da bodo študirali. Ta odločitev je bila težka, ne da bi dijaki to opazili, tako da jih zdaj po njegovem mnenju čaka "pravzaprav lažja odločitev".

Če je bodočemu študentu zelo jasno, kaj bi rad študiral, je najbolje, da to tudi izbere.
Če je bodočemu študentu zelo jasno, kaj bi rad študiral, je najbolje, da to tudi izbere. FOTO: Shutterstock

A tudi ta "lažja odločitev" je lahko težka, saj zahteva odgovor na vprašanje, "kdo sem, to pa je težko vprašanje". "Ne samo zato, ker je težko ugotoviti, kdo smo, temveč zato, ker na to vprašanje ni dokončnega odgovora oziroma bolje: naš odgovor na to vprašanje bo sam prispeval k temu, kaj bomo postali," je pojasnil.

Če je bodočemu študentu zelo jasno, kaj bi rad študiral, je po navedbah Šimenca najbolje, da to tudi izbere. "Težava pa je v tem, da se je pogosto težko odločiti, kaj bi radi, zlasti še, če se moramo odločati o tem, kakšne bodo naše želje čez nekaj let. Težko je biti prepričan, da se ne bomo skozi življenje spreminjali in se bodo spreminjale tudi naše želje in interesi. Tako da izbira študija neizogibno vključuje nekaj tveganja, ki pa je lepo tveganje," je dodal.

Na vprašanje, ali je pomembno, da bodoči študentje pri izbiri študija gledajo, kakšne bodo njihove zaposlitvene možnosti, pa je odgovoril: "Danes se zdi, da je najti službo za marsikaterega mladega zelo pomembno. In če je tako, je pri izbiri študija smiselno upoštevati tudi zaposlitvene možnosti, popolno ignoriranje tega pa si pravzaprav lahko privošči samo peščica."

Še vedno je možna sprememba študija

A četudi bi dijak izbral napačno smer študija, to po njegovem mnenju zanj še ne bo usodno: "Če se v študiju ne najdemo, lahko svojo odločitev spremenimo in se naslednje leto vpišemo na smer, ki nam bo bolj blizu." Sicer pa je po njegovem mnenju bolj kot smer študija pomembna kakovostna izobrazba. "Ta nam odpira obzorja, omogoča razumeti svet, ljudi okrog sebe in nas in nam tudi omogoča, da zamenjamo študij ali pa da študij nadaljujemo na drugi smeri," je dodal Šimenc.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (54)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

prašek
17. 02. 2023 14.30
+1
Milivoj pa bo naredil doktorat iz prepiranja ................................................😆😀😀
prašek
17. 02. 2023 14.29
+2
Eden mojih vnukov je šel lani na elektro, drugi letos na lesarsko .................... dedek je zadovoljen !!!
Prokleta Zima
17. 02. 2023 15.16
-1
Zanimiva izbira vnukov katerih dedek je komunajzar.
G. Papež
17. 02. 2023 14.05
-1
Najprej FDV, potem pa...Politik naj bo.
Bassettt
17. 02. 2023 13.50
-1
Prodajte hišo, starši, kupite dosti manjšo, saj otroci prihodnosti ne bodo več živeli z vami in s tem ekstra denarjem podprite otroka, da se znajde pri študiju in delu v tujini. Okolje mu bo vsekakor boljše in omogočilo rast, bolj kot v SLO s poleni na vsakem koraku in med najvišjimi davki državi na svetu
Prokleta Zima
17. 02. 2023 13.28
-1
Problem je v tem, ker se otroci ne bodo mogli prešvercati skozi življenje tako kot so se njihovi starši. V glavnem, ne vsi seveda.
Volja
17. 02. 2023 12.36
-1
V mojem času so poznali samo omejitve, predvsem so selektorji (psihologi s takratne ustanovr zaposlovanja, se mi zdi) gledali zgolj na fizične omejitve, tudi minorne, medtem ko je učni uspeh bil drugotnega pomena.
dobrabejba35
17. 02. 2023 12.18
+8
Jaz sem sanjala da bom imela bogatega bivšega moža, ki me bo preživljal
+3
G. Papež
17. 02. 2023 14.06
G. Papež
17. 02. 2023 14.12
Child in time, ja, samo ona ti pa ostane s svojimi željami. Jaz to ne mislim, jaz to živim🤣🤣🤣. Morš kar delat, ko butl, da zmoreš vse to, samo je pa tudi zabavno.
G. Papež
17. 02. 2023 14.13
Ko pa ti dopi...pa greš v hribe, pa malo ribe lovit-ribolov kot ribolov, pa je super.
Jun2
17. 02. 2023 11.45
+7
Ma kašna šola TikTok je prihodnost.🤦‍♂️
+7
2030 bojo ukinili vsa socijalna omreža zaradi kopiranja pravic in bojo ljudje zopet socijalni.
matdej
17. 02. 2023 11.25
+3
Ali se pri nas sploh splača hodit v šolo in potem v sluzbo za minimalca…Ker koliko je videti,nekdo z socialno in z vsemi subvencijami lepse živi,kot mi ko delamo in smo hodili v solo,da zdaj dobis mizerno placo…Najbolj se izplača bit v slo soc.primer.Žalostno ampak resnično.
kekec154
17. 02. 2023 11.22
samo ne se vpisat na FKKT
PolnKontejner
17. 02. 2023 12.47
-1
zakaj? moja žena je tam diplomirala in ima krasno super plačano službo
The Inteligent Investor
17. 02. 2023 11.15
Rožice že odcvetajo
17. 02. 2023 10.57
+7
Nekateri še pri 40+ ne vedo, kaj bi radi, otrok naj se pa odloči za življensko delo.
Prokleta Zima
17. 02. 2023 14.00
Truth
17. 02. 2023 10.43
-2
A fakultete in sole katerih poklicov so polni zavodov so ze zaprli?
MyCherry645
17. 02. 2023 10.26
+6
Nebuloze. Ali ljudje vedo, da si z izbiro srednje šole začrtajo prihodnost? Po novem je vpis na fakulteto pogojen s smerjo, v kateri se šolaš. Poklicna matura in peti predmet nista dovolj. Po novem je potrebno imet tudi ustrezen peti predmet. Recimo - optični tehnik se ne more skoraj na noben študijski program vpisati. Kako naj otroci vedo pri 14. letih, kam? Bodo morali vsi v gimnazijo, da bodo na koncu imeli vse možnosti odprte? Po novem ogromno dijakov iz strokovne šole more nadaljevati na študiju, ki ga želijo, a o tem nihče ne govori...
Roadkill
17. 02. 2023 10.25
-1
vlekel socialno?
Roadkill
17. 02. 2023 10.26
-1
Svinja 66
17. 02. 2023 10.25
+2
Potem boš volilec naše svobode
ŠaNu
17. 02. 2023 10.24
+7
Priznam, da jaz nisem vedela pri 14ih (niti pri 18ih ne) kaj bi rada počela in kaj me tako zelo veseli, da bi šla izključno v to smer. Občudujem vse mlade, ki vedo kaj bodo in potem grejo v začrtano smer in jim uspe biti uspešen pri tem, kar so si zadali. Res, kapo dol.
Potouceni kramoh
17. 02. 2023 10.05
+5
Glede na to, kako se danes mladi obnašajo okol dela, je medgeneracijski dogovor oz.sporazum: Mladi delajo,da lahko stari dobivajo penzion takorekoč sam še mrtva črka na papirju.
+7
ne razumem nekaterih ljudi jaz imam tudu cyrpto in kaj naj sem sedaj cele dneve doma...da pridem na vašo mentalnl ravn.
Truth
17. 02. 2023 10.44
-3
+2
Artechh
17. 02. 2023 09.59
+4
Telo ne bodo nič delali, zavito v vato in razvajeno do konca