Kaj pa, če nisi sanjal, kaj boš delal, ko boš velik?

Učenci zaključnih razredov osnovnih in srednjih šol se bodo morali kmalu odločiti, kje bodo nadaljevali šolanje. Pri tem izbiro pogosto spremljajo dvomi, ali se bodo odločili prav. Večina pedagogov je enotna, da bo izbira prava, če si bodo učenci izbrali šolo, ki jo bodo zmogli zaključiti in se bodo v njej počutili dobro. V pomoč jim bo tudi obisk šole na informativni dan, saj bodo začutili njen utrip. Kaj pa glede izbire študija? Tukaj so si pedagogi predvsem enotni, da naj bo vodilo predvsem kakovost izobrazbe.

Pedagoginja Dajana Nedoh iz šolske svetovalne službe na Osnovni šoli Koper svetuje vsem učencem, da se najprej dobro zazrejo vase. "Treba se je vprašati o interesih, ciljih, značaju, delovnih navadah in motivaciji, ob tem pa upoštevati trajanje izobraževanja in preveriti, kakšna je potreba trga dela po poklicu, ki bi se mu radi posvetili."

So šolarji pri 14 letih zmožni tako zahtevne odločitve?

Kaj pa, ko šolar tega ni zmožen in pri svoji starosti še ne zna oceniti, kaj bi rad počel v življenju? Takrat mu poskušajo na pomoč priti na šoli, in sicer s karierno orientacijo. Prav tako številne šole pripravijo predstavitve različnih poklicev, nekateri starši pa sami poskrbijo, da otrok spozna katerega od poklicev, za katerega se zanima. Vse to je lahko otrokom v veliko pomoč, a zadnja beseda bo njegova, saj gre vendarle za njegovo karierno pot, kar nekateri starši radi pozabijo in otroka (tudi podzavestno) usmerjajo k želji, ki jo imajo oni in ne nujno tudi njihov otrok. 

Včasih otrok, ki še nima izoblikovane želje po poklicu, izbere gimnazijo in odločitev o poklicu prestavi. "Poudarjamo, da je gimnazija pripravljalnica na študij, ki traja več let, in če kdo nima motivacije za daljše izobraževanje oziroma sposobnosti za zahtevnejši program, je boljša izbira srednje tehniško izobraževanje," je opozorila Nedohova.

Je pa po njenem mnenju vedno več mladih, ki si še pred zaključkom osnovne šole izberejo področje, ki jih bolj zanima od ostalih, in se potem tudi šolajo v tej smeri. Zanje je odločitev za vpis na določeno šolo zagotovo lažja, ni pa to še zagotovilo, da je bila prava. 

Po njenem mnenju je zelo slabo, da si šolarji šolo izberejo določeno srednjo šolo zato, ker so se nanjo vpisali njihovi prijatelji in sošolci. Take odločitve niso dobre, če tisti, ki se o šoli odloča zaradi prijateljskih vzgibov, nima enakih ciljev in interesov kot prijatelji.

Z njo se strinja tudi Marija Dominko Gabor iz Svetovalne službe Gimnazije Bežigrad. Učenci se po njenih izkušnjah za izbrano šolo odločajo na podlagi različnih stvari, naj si bo to bližina šole ali zato, ker so hodili na to šolo že njihovi bratje, sestre, starši, sorodniki ali pa gredo tja njihovi prijatelji. A slednje po njenem mnenju ne bi smel biti odločilni faktor pri odločitvi. "V tem obdobju so prijateljstva pomemben dejavnik. Če so prijateljstva trdna, bodo ostali še naprej prijatelji in ni važno, ali bodo šli na isto ali drugo šolo. Na novi šoli, v novem razredu se bodo stkala nova prijateljstva," je prepričana.

Na vprašanje glede vloge staršev pri otrokovi izbiri šole, Nedohova opozarja, "da je najpomembnejše, da starši prisluhnejo interesom in željam otrok ter jih pri tem podprejo, saj jim tako sporočajo, da jim je mar za njihovo mnenje, da jih spoštujejo in jim zaupajo. In če jim ne uspe, naj jim pomagajo iskati rešitve."

Dominko Gaborjeva pravi, da se zaveda, da se je mladim včasih težko odločiti, zato jim v vsakem primeru priporoča, naj gredo na informativne dneve, in to na več šol: "Naj si ogledajo posamezno šolo od znotraj, da začutijo njen utrip in dobijo občutek, ali bi želeli biti del nje ali ne. Naj povprašajo prisotne dijake o vsem, kar jih zanima, da dobijo čim več informacij o tem, kaj šola ponuja, kako poteka pouk in katere izvenšolske dejavnosti izvajajo na šoli. Vsaka šola, ki nudi posameznemu otroku vse pogoje, da bo lahko razvijal svoje sposobnosti, če bo le sam tako želel, je prava izbira."

Učencem pri vpisu vedno svetujejo, naj dajo prijavo za vpis na tisto šolo, kamor si najbolj želijo, saj lahko svojo prijavo še vedno prenesejo na drugo šolo, če v času prenosa prijav ugotovijo, da v primeru omejitve ne bodo imeli dovolj točk. Kot pravi, je prav tako potrebno pri izbiri srednje šole vedno upoštevati, kaj otrok zmore in kaj si želi. "Če se nekdo vpiše na neko šolo samo zato, ker je ta ugledna in daje dobre pogoje za vpis naprej, potem pa ne zmore uresničiti svojih pričakovanj in pričakovanj staršev, je vprašanje, kako dobro se bo na tej šoli počutil. V tem primeru je vredno razmisliti o šoli, ki jo bo zmogel brez težav," je poudarila.

'Če je nekomu jasno, kaj bi študiral, naj to tudi izbere'

Podobno kot učence, ki se odločajo za srednjo šolo, pomembna odločitev v prihodnjih mesecih čaka tudi tiste dijake zaključnih letnikov srednjih šol, ki so se odločili, da bodo odšli na fakulteto. Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta je ob pogostih dilemah, kam se vpisati, izpostavil, da so dijaki eno pomembno odločitev že sprejeli, to je, da bodo študirali. Ta odločitev je bila težka, ne da bi dijaki to opazili, tako da jih zdaj po njegovem mnenju čaka "pravzaprav lažja odločitev".

A tudi ta "lažja odločitev" je lahko težka, saj zahteva odgovor na vprašanje, "kdo sem, to pa je težko vprašanje". "Ne samo zato, ker je težko ugotoviti, kdo smo, temveč zato, ker na to vprašanje ni dokončnega odgovora oziroma bolje: naš odgovor na to vprašanje bo sam prispeval k temu, kaj bomo postali," je pojasnil.

Če je bodočemu študentu zelo jasno, kaj bi rad študiral, je po navedbah Šimenca najbolje, da to tudi izbere. "Težava pa je v tem, da se je pogosto težko odločiti, kaj bi radi, zlasti še, če se moramo odločati o tem, kakšne bodo naše želje čez nekaj let. Težko je biti prepričan, da se ne bomo skozi življenje spreminjali in se bodo spreminjale tudi naše želje in interesi. Tako da izbira študija neizogibno vključuje nekaj tveganja, ki pa je lepo tveganje," je dodal.

Na vprašanje, ali je pomembno, da bodoči študentje pri izbiri študija gledajo, kakšne bodo njihove zaposlitvene možnosti, pa je odgovoril: "Danes se zdi, da je najti službo za marsikaterega mladega zelo pomembno. In če je tako, je pri izbiri študija smiselno upoštevati tudi zaposlitvene možnosti, popolno ignoriranje tega pa si pravzaprav lahko privošči samo peščica."

Še vedno je možna sprememba študija

A četudi bi dijak izbral napačno smer študija, to po njegovem mnenju zanj še ne bo usodno: "Če se v študiju ne najdemo, lahko svojo odločitev spremenimo in se naslednje leto vpišemo na smer, ki nam bo bolj blizu." Sicer pa je po njegovem mnenju bolj kot smer študija pomembna kakovostna izobrazba. "Ta nam odpira obzorja, omogoča razumeti svet, ljudi okrog sebe in nas in nam tudi omogoča, da zamenjamo študij ali pa da študij nadaljujemo na drugi smeri," je dodal Šimenc.