Država naj bi po novem obdavčila vse dohodke davkoplačevalcev, kar pomeni tudi obresti od depozitov na bankah, vendar na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da bodo postavili mejo za obdavčitev obresti, ki je večina malih varčevalcev ne bo dosegla. Avtorske pogodbe pa naj bi bile obdavčene kot plače.
Na 17 odstotkov naj bi se povišala sedaj 11-odstotna splošna olajšava, ki velja za vse davkoplačevalce. Če sedaj znaša dobrih 27 tisoč tolarjev, bi po novem znašala dobrih 43 tisoč tolarjev in pol. Približno toliko bi po sedanjih izračunih znašala tudi olajšava za otroka ali vzdrževanega družinskega člana.
Pri triodstotni olajšavi, ki jo lahko davkoplačevalci uveljavljajo posebej, naj bi se po novem upoštevalo le dodatno pokojninsko in prostovoljno zavarovanje, samoprispevki in prostovoljni prispevki ter investicije, namenjene reševanju stanovanjskih težav.
Spremembe bodo tudi za učence, dijake in študente, ki delajo prek študentskega servisa. Država naj bi uvedla olajšavo za izobraževanje mlajših od 26 let, ki bodo imeli potrdilo o izobraževanju, dohodki pa ne bodo smeli presegati zneska letnega minimalnega dohodka.
O davku na nepremičnine pa naj bi bilo več znanega septembra. Za zdaj je znano le, da bo nadomestil sedanji davek na premoženje in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Koliko bo znašala davčna stopnja, ni znano. V javnosti se je pojavil podatek, da naj bi znašala od 0,3 do enega odstotka, a na finančnem ministrstvu pravijo, da je to podatek iz delovnega gradiva iz leta 2000, v katerem so zbrali davčne stopnje iz Evrope. Denar naj bi večinoma ostal v občinskih proračunih, občine pa so tudi tiste, ki naj bi vsako leto določile davčno stopnjo v okviru zakonsko določenih meja.
