Evropski proračun je težak dobrih 110 milijard evrov. Slovenija bo letos vanj prispevala 45 milijard tolarjev oziroma 192 milijonov evrov, kar znese slabega 0,2 odstotka evropskega denarja. Vplačila se bodo spreminjala, odvisna pa bodo predvsem od bruto družbenega proizvoda in ustvarjenih carin. Letos bi lahko dobili 80 milijard tolarjev prilivov. Nekaj denarja je zagotovljenega, ostalo so tvegana sredstva odvisna od naših spretnosti oziroma bolj ali manj dobro pripravljenih projektov. Na primer za strukturno in kohezijsko politiko, za kar je letos namenjenega največ. S tem denarjem bi lahko, na primer, gradili avtoceste in železniško infrastrukturo. "Tu pogovori še potekajo v tem smislu, ali je moč plačati iz evropskih sredstev projekte, ki so se že začeli in ki bi jih zgolj plačali iz sredstev kohezije, ali je treba cel postopek začeti šele v letošnjem letu, kar pa seveda pomeni, da bodo plačila možna šele ob koncu leta. To pa postavi nekoliko pod vprašaj črpanje teh sredstev," pojasnjuje državna sekretarka za proračun Helena Kamnar.
Teh sredstev pa, tudi če jih dobimo, pred jesenjo najbrž ne bo. V naslednjih letih bo Slovenija iz Evrope dobivala več, na primer leta 2005 103 milijarde tolarjev, ki naj bi jih tudi drugače razporedili. Ta razporeditev denarja pa bo zelo podobna povprečni delitvi sredstev v ostalih starih in tudi novih članicah Evropske unije. "V evropskem proračunu predstavlja kmetijstvo pravzaprav več kot polovico proračuna, seveda je po deželah, po članicah udeležba na tem denarju različna," pravi Kamnarjeva. Ostalo poberejo približno tretjino strukturni ukrepi za skupne evropske cilje, slabih 10 odstotkov pa je namenjenih za notranje politike, kot so na primer izobraževanje, kultura, okolje, varstvo potrošnikov in tehnološki razvoj.