Kaj prinaša interventni zakon? Pričakovati je ostro kampanjo

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Po oceni političnih analitikov je v pomembni meri služil utrjevanju vezi med strankami bodoče vladajoče koalicije oz. parlamentarne večine, ki jo zagotavlja Resnica. Kaj prinaša zakon?

Zakon DDV na osnovna živila znižuje z 9,5 na pet odstotkov. Ukrep bi zajel pšenično belo moko, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni sir, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje, beli sladkor in brezglutenska živila. Znižanje bi veljalo še za gnojila in semena.

Začasno, za devet mesecev, je predvidena še možnost znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. V tem primeru bi bil DDV namesto pri 22 pri 9,5 odstotka. Niso pa v ta nabor vključena pogonska goriva in kurilno olje, pri katerih vlada trenutno draginjo blaži z drugimi ukrepi.

Zakon prinaša omejitev najvišje osnove za plačilo socialnih prispevkov, in sicer za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrih bruto.

Uvaja se dvig meje za ohranitev statusa normiranega s. p., in sicer s 60.000 evrov na 150.000 evrov letnih prihodkov za polni s. p. in z 12.500 evrov na 70.000 evrov za popoldanski s. p.

Vzpostavlja se progresivno lestvico za upoštevanje normiranih odhodkov. Za polni s. p. se do 100.000 evrov letnih prihodkov normirani odhodki upoštevajo v višini 80 odstotkov prihodkov, do 120.000 evrov v višini 70 odstotkov in do 150.000 evrov v višini 40 odstotkov.

Za popoldanski s. p. bi bilo upoštevanje normiranih odhodkov ob letnih prihodkih do 50.000 evrov pri 80 odstotkih prihodkov, do 70.000 evrov pa pri 70 odstotkih.

Hkrati se obveznost, da je normiranec invalidsko in pokojninsko zavarovan za poln delovni čas vsaj devet mesecev, znižuje na pet mesecev. Predlagano je tudi črtanje prepovedi ponovnega vstopa v sistem normirancev.

Zakon uvaja nižje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače - do okoli 18.000 evrov prihodkov.

Osnova za plačilo prispevkov bi se zanje namesto 60 odstotkov povprečne plače določila v višini 45 odstotkov minimalne letne plače. Namesto okoli 650 evrov mesečnih prispevkov bi plačevali okoli 250 evrov.

Ob izpolnitvi pogojev za upokojitev se uveljavlja avtomatično prekinitev pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa dopušča možnost skleniti novo pogodbo.

V primeru nadaljevanja delovne aktivnosti bi imeli upokojenci možnost prejemati polno pokojnino, ne le največ 40 odstotkov v obdobju treh let, kot velja trenutno.

Osebam, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, to je popoldanskim s. p., izvajalcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalcem, ter upokojencem bi se ukinilo plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Interventni zakon odpravlja prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih. Odpravlja tudi prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki; ponovno dovoli sklepanje pogodb z s. p.

Predvidena je še odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

Zakon rahlja odškodninsko obveznost delodajalcev v primeru poškodb ali poklicnih bolezni zaposlenih. Določa namreč, da bi njihova odškodninska odgovornost glede regresnih zahtevkov Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni veljala le v primeru, ko bi naklepno ali iz hude malomarnosti kršili predpise s področja varnosti in zdravja pri delu.

To pomeni, da jim ne bi bilo treba več plačati denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo na delu poškodovanim ali poklicno obolelim delavcem, denimo zaradi telesne bolečine, strahu, zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti.

Predlagatelji so v zakon zapisali še, da bi se delodajalcem povrnitev škode v primeru hude malomarnosti omejilo na dvajsetkratnik najnižje pokojninske osnove, v primeru namensko povzročene škode pa odgovornost delodajalca ne bi bila omejena.

Zakon znižuje dohodninsko obdavčitev od oddajanja premoženja v najem, in sicer stopnjo dohodnine znižuje s 25 na 15 odstotkov od dohodka od oddaje premoženja v najem.

Dohodninsko stopnjo pri oddaji stanovanja ali stanovanjske hiše davčnemu rezidentu do 30. leta starosti ali mladi družini v dolgoročni najem medtem določa pri petih odstotkih. Mlada družina mora sicer v tem primeru vzdrževati vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta starosti in z njim tudi bivati, nujna sta tudi prijava stalnega bivališča in dejansko bivanje najemnikov v tej nepremičnini.

Poleg tega zakon nalaga začasno neuporabo zakona o gostinstvu. S tem bi se zamrznilo tudi omejitve oddajanja stanovanj v turističnih občinah.

Avtorji in podporniki zakona poudarjajo, da zakon predstavlja uvod v novo razvojno pot Slovenije, potem ko je v letih prejšnje konkurenčnost slovenskega gospodarstva padala, poslovno okolje pa se je zaradi gospodarstvu neprijazne ekonomske politike vztrajno slabšalo. Šlo naj bi tako za prvi korak k razbremenitvi dela in gospodarstva, da bodo podjetja ostala konkurenčna, ljudje pa motivirani za delo in podjetništvo.

Zakon so pričakovano takoj podprle vse delodajalske organizacije. V ukrepih vidijo odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države. Pozdravljajo zlasti kapico na socialne prispevke.

Zakon pa bi, tako v vrstah predlagateljev in delodajalskih združenjih, pozitivno vplival ne le na gospodarstvo, temveč na vse prebivalce Slovenije. V tej luči izpostavljajo možnost znižanja DDV na del energentov in nižji DDV za nekatera osnovna živila. Prepričani so, da podjetja davčne razbremenitve s tega naslova ne bi prelila v svoje zaslužke, kar je glavna kritika nasprotnikov.

Prav tako so zakonu naklonjeni v zdravniških organizacijah, saj da je nujen za stabilnost zdravstvenega sistema in dostopnost zdravstvenih storitev. Pohvala sobodajalcev pa gre v prvi vrsti začasni zamrznitvi zakona o gostinstvu, s tem pa tudi omejitev oddajanja v turističnih krajih.

Sindikati so medtem zakon pričakali na okopih. Čeprav bi določene rešitve, predvsem ko gre za znižanje DDV, ob ustreznih varovalkah tudi sami lahko podprli, pa zakona, kot je bil sprejet, ne vidijo kot zakon za razvoj, temveč kot zakon za razkroj Slovenije.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi terjale interventni zakon, z interventnimi zakoni pa se tudi ne izvaja trajnih sistemskih rešitev, opozarjajo. Predlagateljem tudi ne verjamejo, da bi zakon zaradi pozitivnih dinamičnih učinkov na gospodarsko rast in potrošnjo ustvaril zgolj 571 milijonov evrov javnofinančnega izpada.

Pritrditev so dobili od fiskalnega sveta. Ta je v svoji oceni opozoril, da bi uveljavitev zakona lahko trajneje poslabšala javnofinančni položaj države. Ukrepi bi sicer verjetno res spodbudili višjo gospodarsko rast, a povratni učinki tega na javne finance tudi po 10 letih ne bi v celoti nadomestili ocenjenega neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda.

Fiskalni svet tako ocenjuje, da bi samo v letu 2027 uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka napovedanega BDP, trajno pa za okoli 0,7 odstotka BDP. Vse to bi tako, kot opozarjajo nasprotniki, terjalo ukrepe za izrazite posege v javne izdatke, ki jih proračunska predloga za naslednji dve leti konkretno še ne vsebujeta.

Pričakovati je tako ostro in vročo kampanjo za in proti zakonu, ki pa dejansko v javnosti traja že kar nekaj časa. Zakonske rešitve je ob razpisu referenduma podprla tudi vlada, saj da vsebuje koristne rešitve za dolgoročni razvoj države. Ministrski zbor pri tem poudarja, da je treba zakon presojati celovito, ob upoštevanju vseh njegovih neposrednih in posrednih učinkov.

Koalicija na čelu s premierjem Janezom Janšo v referendumsko potrditev zakona obenem vlaga precej političnega kapitala, njeni predstavniki pa že pred uradnim začetkom kampanje v svojih javnih nastopih in zapisih stopajo v bran potrditvi zakona, ki da nikomur ničesar ne jemlje, ampak vsem daje.

Janša pri tem referendumsko odločanje označuje kot preizkus zrelosti volivcev in odločitev o tem, ali bo gospodarstvo dobilo pogoje, v katerih bo lahko konkurenčno in bo s tem dovolj denarja za blaginjo za vse, ali pa bo Slovenija še naprej razvojno stagnirala, kar da se na podlagi podatkov o dohitevanju povprečne razvitosti EU dogaja od leta 2008 do danes.

Referendumska kampanja, ki se bo začela v petek, bo potekala do 4. decembra, ko bo ob polnoči nastopil volilni molk. Organizatorji referendumske kampanje morajo do 10. novembra odpreti posebne transakcijske račune.

Predčasno glasovanje bo potekalo 1., 2. in 3. decembra od 7. do 19. ure. Rokovnik za izvedbo referenduma, ki ga je v četrtek sprejela Državna volilna komisija, ureja tudi način glasovanja po pošti.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026?"