Zgodba o izdelovanju Lekovih in Krkinih zdravil je v prvi vrsti zgodba o pravici do kopiranja in sprejemanja evropske zakonodaje, ki podatke originalnih izdelovalcev zdravil ščiti od 4 do 10 let.
"Želimo si, da bi bila ta doba čim daljša, saj je vložek v nov izdelek ogromen. Da pride novo zdravilo do pacienta, traja do 12 let in v povprečju stane 800 milijonov dolarjev. To je velika investicija brez zagotovila, da se bo izplačala," pravi predstavnik tujih farmacevtov Helmut Deffner.
Vlada je s sprejetjem take ureditve, da bi zaščitila Lek in Krko ter zdravstveni blagajni zagotovila za 10 do 15 odstotkov cenejša domača zdravila, zavlačevala, dokler ameriška vlada ni zagrozila z uvrstitvijo Slovenije na seznam tako imenovanih gospodarsko problematičnih držav.
"Dosegli smo točko, ko nismo več verjeli, da boste zakon res sprejeli. Padla je odločitev: nič več. Dovolj je obljub, videti moramo dejanja do določenega datuma, sicer sledijo ukrepi," je bil odločen ameriški veleposlanik v Sloveniji Yohnny Young.
Young je tako eno svojih temeljnih nalog v Sloveniji opravil. Na očitke, da le ščiti interese ameriških multinacionalk, ki so največji Lekovi in Krkini konkurenti, odgovarja: "Ameriška diplomacija ima pravico, da ščiti interese ameriških podjetij. Še posebej, če so kršene njihove intelektualne pravice."
Tako je zgodba o ekskluzivnosti podatkov tudi zgodba o mednarodni politiki ter sposobnosti oziroma nesposobnosti slovenske diplomacije, da bi zadevo izpeljala nekoliko bolj elegantno. In o sposobnosti oziroma nesposobnosti slovenske vlade pri načrtovanju javno-finančnih izdatkov. Koliko bodo dražja zdravila in kaj to pomeni za že tako shirano zdravstveno blagajno, so bila vprašanja, ki so zanimala tako opozicijske, kot koalicijski poslance.
"Natančnih številk, koliko bo ta ukrep stal zdravstveno blagajno, ni mogoče napovedati. Sicer pa se z nami o tem vprašanju vlada ni posvetovala," pravi dr. Janez Fuerst iz Zavod za zdravstveno zavarovanje.
"Ocene, ki se pojavljajo v javnosti, so gotovo pretirane. Natančnih podatkov ni, približno pa naj bi se cene zdravil v prihodnjih dveh ali treh letih zvišale za odstotek ali dva," meni minister za zdravje Dušan Keber.
Na dejstvo, da bodo nova zdravila lahko slabše oziroma kasneje dostopna, pa vpliva ekonomska logika originatorjev. Tem se po mnenju mag. Boruta Stražisarja iz Ekonomske fakultete pri agresivnih proizvajalcih generičnih zdravil najbolj splača, da v državo z izdelkom vstopijo šele več kot deset let po izdaji patenta.
Multinacionalna farmacevtska podjetija, ki proizvajajo inovativna zdravila, so v svetu deležna številnih ostrih kritik, ker predrago prodajajo mnoga zdravila revnim državam tretjega sveta. Čeprav Slovenija ni revna po ugotovitvi ministra Kebra enake cene za zdravila tudi v Sloveniji pomenijo sorazmerno več denarja kot v Nemčiji ali ZDA.
Slovenija je v tem primeru torej država, ki obljube izpolnjuje le pod pritiskom grožnje in katere vlada ne ve natančno, kaj spremembe pomenijo za njeno zdravstveno blagajno in za pomemben del gospodarstva. Če pa vlada te podatke ima, pa jih ne izda.
