Kaj prinaša pokojninska reforma? Kdo bi bil na boljšem, kdo na slabšem?

Čeprav je vsebina predlagane pokojninske reforme izjemno kompleksna, to priznavajo tudi v parlamentarni zakonodajno-pravni službi, ta v osnovi prinaša: postopen dvig upokojitvene starosti, podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove, višji odmerni odstotek, spremembo formule za usklajevanje pokojnin in uvedbo zimskega dodatka.

"Starostna meja se bo po predlogu novele postopno zvišala za dve leti. Dve leti po sprejetju se ne zgodi nič, potem se začne postopoma višati; spodnja meja s 60 za tri mesece na leto do 62 in zgornja s 65 na 67," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

Tu pa je še daljše referenčno obdobje za izračun pokojnin - po novem predlogu 40 let, od katerih se odšteje pet najslabših, ne nujno zaporednih, in postopen dvig odmernega odstotka s sedanjih 63,5 na 70 odstotkov.

Kako pa bodo vse te novosti vplivale na višino pokojnin? "Skupaj z odmernim odstotkom bo večina ljudi na boljšem, razen tistih, ki so zdaj bili neupravičeno na boljšem," pravi državni sekretar.

To so pokazali tudi izračuni, ki so jih pripravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, dodajajo na ministrstvu. In kakšen je njihov rezultat? "Razen tistega, ki je imel 25 let zelo visoke dohodke, sicer pa plačeval minimalne prispevke, bodo vsi za sedem pa do dobrih 11 oz. 11,5 odstotka na boljšem," odgovarja Feketija.

In konkretni primeri za bodoče upokojence? Za dobrih 11 odstotkov naj bi se do leta 2035 pokojnina izboljšala tistim, katerih povprečje plač v celotni aktivni dobi znaša do 1850 evrov bruto, na trg dela pa so vstopili pri 24 letih. Podobno si lahko obeta nekdo, ki je v celotni aktivni dobi prejemal povprečno bruto plačo v višini 2500 evrov bruto, nekoliko manj pa bi se pokojnina dvignila osebi, ki je prvih 13 let prejemala povprečno plačo, od 14. do 40. leta delovne dobe pa 1,5-kratnik povprečne plače.

A šlo bi tudi v obratno smer, razkrivajo izračuni. Tako bi bilo na primer za osebo, ki je prvih 10 let vplačevala minimalne prispevke, nato 25 let prejemala dvakratnik povprečne plače, zadnjih pet let pa znova vplačevala minimalne prispevke.