Vzajemna draži: za dopolnilno zavarovanje 3,7 evra več

Na Vzajemni pojasnjujejo, da so bili v tako odločitev prisiljeni zaradi "nekontrolirane rasti stroškov v zdravstvu" – z drugimi besedami: "zaradi visoke rasti stroškov za zdravstvene storitve in s tem višjih odhodkov v zdravstvu". 

"V zadnjih petih letih so se izdatki v zdravstvu povečali za skoraj milijardo evrov," je poudaril predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln in dodal, da bolniki tega ne občutijo, saj "čakalne vrste ostajajo, storitve pa so, kakršne so". 

Vzajemna je imela letos visoko rast stroškov zdravstvenih storitev tako zaradi povečanega obsega zdravstvenih storitev kot tudi višjih cen zdravstvenih storitev ter programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje, so pojasnili. Za letošnje leto so v poslovnem načrtu v skladu z načrti in napovedmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstva za zdravje načrtovali 5,5-odstotno povečanje povprečnih odhodkov za zdravila in zdravstvene storitve, vendar pa gibanja v prvi polovici leta in ocene do konca leta kažejo, da bo to povišanje na ravni devet odstotkov. Vzajemna je tako samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta imela že več kot dva milijona izgube pri dopolnilnem zavarovanju, poudarjajo v zavarovalnici. Brez dodatne korekcije premije – kar je prijaznejši izraz za podražitev – bi konec leta imela izgubo 9 milijonov evrov in ogrozila stabilnost financiranja zdravstva iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so še dodali.  

Vzajemna je sicer že tri leta zapored (2016–2018) zaznala negativen izid pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju (kumulativno kar 11,3 milijona).

V primeru vrnitve na stanje pred ZUJF uskladitev premij ne bi bila potrebna

Poleg tega so v Vzajemni poudarili še večletno prenašanje dodatnih bremen na dopolnilno zavarovanje s povečevanjem deleža kritij, s čimer se je razbremenjevalo ZZZS in obremenilo bodisi neposredno državljane ali zavarovance z dopolnilnim zavarovanjem, saj niti presaditve organov ni več brez doplačil oziroma dopolnilnega zavarovanja.

Najbolj so se doplačila povečala v času gospodarsko-finančne krize in izračuni kažejo, da sedanje povišanje premij ne bi bilo potrebno, če bi deleže popravili na stanje na dan 31. 5. 2012 oziroma pred uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), je povedal Mikeln. S tem bi v Sloveniji tudi povečali obseg javnih sredstev za zdravstvo, ki se je s krizo začel zmanjševati.

Na primer: če je moral posameznik za zamenjavo kolenskega sklepa pred 31. 5. 2012 doplačati približno 390 evrov, je danes to doplačilo že več kot 770 evrov (tako zaradi povečanja deleža doplačila s 5 na 10 odstotkov kot zaradi višjih cen). Pri možganski kapi s hudo diagnozo ali postopki je bilo prej doplačilo tisoč evrov, danes več kot 1.330.

Kako se je višina kritja iz dopolnilnega zavarovanja povečevala od njegove uvedbe do danes:

•     zdravila z vmesne liste: s 50 na 90 odstotkov (zavarovalnice krijejo 90 % cene vseh zdravil z vmesne liste),

•     zobna protetika: s 55 na 90 odstotkov,

•     očesni pripomočki: s 50 na 90 odstotkov,

•     nenujni reševalni prevozi: s 40 na 90 odstotkov,

•     zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega: s 40 na 90 odstotkov,

•     zdravila s pozitivne liste: s 20 na 30 odstotkov,

•     specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja …: s 5 na 20 odstotkov,

•     specialistično-ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja pri poškodbah izven dela: z 20 na 30 odstotkov,

•     presaditev organov in drugi najzahtevnejši operativni posegi: z 1 na 10 odstotkov. 

Na Vzajemni je imelo lani dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenjeno 773.487 zavarovancev, od teh jih je 174.965 imelo višje stroške od letne premije. 

Levica kritična

Koordinator stranke Luka Mesec je kritičen do razlogov Vzajemne za dvig, med katerimi navajajo tudi nenadzorovana rast stroškov v zdravstvu. "Nekontrolirani so predvsem njihovi lastni stroški. ZZZS, ki letno zbere skoraj tri milijarde evrov sredstev za zdravstvo, za lastno administracijo porabi do 1,2 do 1,6 odstotka tega denarja. Na drugi strani pa zasebne zavarovalnice, ki letno zberejo okoli 500 milijonov evrov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, od tega kar od 40 do 50 milijonov evrov porabijo zase, oziroma osem do deset odstotkov," so njegove navedbe povzeli v sporočilu za javnost.

Mesec ocenjuje, da je to anomalija, ki jo je treba odpraviti, zato v Levici v skladu z dogovorom z vlado pripravljajo zakon, ki bo ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predstavili ga bodo v jeseni. Kot je dejal, je tokratna podražitev lahko zadnja, le vlada se mora jeseni držati dogovora in podpreti zakon.

Kaj pa Adriatic Slovenica?

Tudi v zavarovalnici Adriatic Slovenica opažajo, da se stroški zdravstvenih storitev in doplačil v zadnjih letih povišujejo zaradi visoke stopnje zaposlenosti, visoke gospodarske rasti, ukrepov zdravstvene politike, ukrepov nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in višanja cen storitev. V tem trenutku sicer ne načrtujejo povišanja premije, če pa se trendi povečevanja obsega doplačil iz prve polovice letošnjega leta ne bodo spremenili, pa bo po njihovih navedbah korekcija premije potrebna. Adriatic Slovenica je premijo dopolnilnega zavarovanja sicer nazadnje spremenil marca, ko se je s 30,34 evra povišala na 31,98 evra.