Kaj razkriva zapisnik o nakupu reševalnih helikopterjev?

Helikopterjev za nujno medicinsko pomoč (HNMP) trenutno nimamo. Za reševanje življenj nujne medicinske službe uporabljajo policijski in vojaški helikopter, v katera pa morajo ekipe vsakič znova nameščati medicinsko opremo, denimo inkubator za hudo bolne novorojenčke. 

Prvi razpis za nakup namenskih helikopterjev je spomladi propadel. Prijavil se je le italijanski Leonardo. Hitro so začeli padati očitki, da je bil razpis prirejen prav zanje in da država sploh ne kupuje reševalnih, temveč običajne policijske helikopterje. "Zame je to transportni helikopter, ker je treba vsako dodatno opremo certificirati," je dejal letalski strokovnjak Rihard Fekonja.

"Enonamenski helikopter za HNMP, oz medicinski helikopter za HNMP pomeni helikopter, ki je namenjen samo za potrebe HNMP in ga ne delimo z nobenimi drugimi službami kot delamo dans. Poleg tega mora biti ustrezno opremljen v notranjosti," pa je januarja poudarjal Uroš Lampič, vodja HNMP Brnik. 

Helga Dobrin, državna sekretarka na notranjem ministrstvu, ki kupuje omenjena helikopterja, je takrat zatrjevala: "Ostro zavračamo to, da je bil razpis kakorkoli prirejen. S strani morebitnih ponudnikov nismo prejeli prav nobene pritožbe. Pri oblikovanju kriterijev je sodelovala tako letalska kot medicinska stroka."

Dokopali smo se do zapisnika iz letošnjega aprila, ko so se v sejni sobi službe za nujno medicinsko pomoč in izredne razmere na Ministrstvu za zdravje sestali strokovnjaki za helikoptersko reševanje.

Vsi prisotni so se strinjali, da je trenutna organizacija HNMP neustrezna in da so potrebne nujne izboljšave. Dogovorili so se tudi, da bo ministrstvo za zdravje znova imenovalo svojega predstavnika za sodelovanje pri pripravi razpisne dokumentacije.

V zapisniku je tudi seznam zahtev, kaj vse mora helikopter izpolnjevati. Med drugim, da mora biti reševalna postelja nameščena tako, da lahko reševalci med letom oskrbijo poškodovano glavo – kar trenutno ni mogoče.

Vse te zahteve so maja nesli na notranje ministrstvo, kjer pa nič od navedenega ni bilo upoštevano. Na ministrstvu Boštjana Poklukarja so jih namreč odslovili z besedami, da gre pač za ponovljen javni razpis in da spremembe niso možne. Kjub temu, da so v razpisu spremenili zahtevano barvo helikopterjev.

V oddaji 24UR ZVEČER je Thomas Germ, predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu, ki je bil udeležen na omenjenem sestanku, pojasnil, kako bo neupoštevanje predlogov vplivalo na njihovo delo. "V dobri veri smo upali, da bo to prenešeno naprej," je dejal. 

"V 22 letih se kaj bistvenega ni zgodilo, še vedno izvajamo dejavnost z večnamenskimi helikopterji, ki niso za to namenjeni," je dejal in pojasnil, zakaj je to slabo. "Že iz preteklosti imamo slabe izkušnje. En helikopter je pokrival več služb – helikoptrsko nujno medicinsko pomoč, transport kritično bolnih odraslih in otrok. To so tri službe, ki so bile obešene na en helikopter. Temu bi lahko rekli: kdor prej pride, prej melje," je dejal. 

Da bo prerezal Gordijski vozel neurejene helikopterske nujne medicinske pomoči, je premier Robert Golob pred dobrim letom – nekoliko nenavadno, po posredovanju svoje partnerke Tine Gaber – to napovedal kar v radijski oddaji Denisa Avdića.

Dva tedna pozneje je Golob res potrdil: "Da gremo v namensko izgradnjo flote in infrastrukture, samo za ta namen. Ni na hitro, žal smo zadnji v Evropi."

A leto dni kasneje – kar je razvidno iz dokumentov, ki jih imamo – kot kaže, nismo nič bližje temu cilju. V Mariboru reševalci po intervenciji tako še vedno pešačijo cel kilometer, kar je popolnoma nesprejemljivo. Pri nameščanju inkubatorjev s hudo bolnimi novorojenčki še vedno obstaja možnost poškodbe tako novorojenčka kot opreme. Enako je pri kritično bolnih odraslih, kjer je trenutna metoda vnosa in iznosa iz helikopterja izjemno nevarna tako za pacienta kot za medicinsko osebje.

Notranje ministrstvo je sicer posel včeraj oddalo italjanskemu Leonardu, čeprav je bila njihova ponudba za milijon evrov višja, kot ponudba nemškega Airbusa, ki so ga iz razpisa izločili. Airbus ima zdaj osem dni časa, da se pritoži.