Kaj razkrivajo predlogi vojaških strateških dokumentov?

Predlog obrambne strategije v ospredje zagotavljanja in krepitve obrambne sposobnosti postavlja človeka oz. vključenost celotnega prebivalstva države. Glede na to, da se mednarodne varnostne razmere zaostrujejo, dokument kot ključno za učinkovito delovanje vojske navaja dopolnjevanje kadrovskih virov.

Neugodno kadrovsko stanje SV želi obrambna strategija izboljšati s sistemsko-normativnimi prilagoditvami in spremembami, pri čemer gre za preplet organizacijskih in statusnih ukrepov, spodbud, nadomestil in ugodnosti, povezanih s posebnostmi vojaškega poklica.

Predlog vojaške strategije navaja, da SV izpolnjuje naloge z mirnodobno sestavo, v katero spadajo stalna sestava, vpoklicana rezerva in vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka. Ob tem dopušča, da tudi v mirnodobni sestavi vojsko dopolnjujejo vojaki na obveznem služenju vojaškega roka. Vojaške kompetence zagotavlja stalna sestava, ki jih prenaša na preostale dele mirnodobne sestave.

Popolnjevanje vojske z obvezno rezervo in z možnostjo selektivne ali splošne vojaške obveznosti

"Na podlagi odločitev pristojnih organov bo naraščanje lahko temeljilo tudi na obvezni rezervi ter možnosti selektivne oziroma splošne vojaške obveznosti in uvedbi vseh sestavin vojaške ter preostalih obrambnih dolžnosti," je zapisano v predlogu vojaške strategije.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je za portal Siol pred dvema tednoma napovedal, da je o naborništvu še preuranjeno govoriti, a da želijo z obrambno strategijo sprožiti pogovor o tem. "Rekel bi bolj o popolnjevanju kot naborništvu," je dejal. "Na Švedskem, Norveškem, pa še kakšni državi poznajo različne oblike hibridnega popolnjevanja oboroženih sil," je dodal.

Podpora domačemu gospodarstvu za razvoj lastnih zmogljivosti vojaške industrije

Vojaška oborožitev, ki bo kupljena na mednarodnem trgu, mora biti preizkušena in brez razvojnih ter drugih tveganj, a poseben poudarek dokumenta dajeta povečanju vlaganj in razvoju slovenske obrambne industrije, z namenom zagotavljanja ustrezne stopnje nacionalnih zmogljivosti proizvodnje in vzdrževanja vojaške opreme, oborožitve in streliva.

Država bo ob tem zagotavljala rast finančnih sredstev za razvoj obrambnih zmogljivosti v obsegu, ki bo omogočal uresničevanje obrambe države tudi v najtežjih obrambno-vojaških scenarijih, še napoveduje predlog obrambne strategije.

Prednostno želi obrambno ministrstvo razvijati taktične zmogljivosti in delovati pretežno v kopenski domeni, podprti z elementi kibernetske, zračne, vesoljske in pomorske domene. SV bo svojo bojno moč krepila tudi z uvajanjem daljinsko vodenih robotiziranih in avtonomnih sistemov, ki jih mora nadzorovati človek. Z njihovo podporo si na ministrstvu obetajo odločilen manever.

Vojska mora biti pripravljena na možne preplete več novih tehnologij

Kot izzive, s katerimi se bo SV morala spoprijeti, navajajo nove oborožitvene sisteme, kot so robotski in avtonomni sistemi, umetna inteligenca, kibernetika, vesoljski sistemi, hipersonična orožja in večnamenski sistemi.

Med potencialnimi prihodnjimi grožnjami navajajo še konvergenco, torej prepletanje več novih tehnologij, ki dajejo nepredvidljive rezultate. Kot posebej ogrožajoča ministrstvo navaja področji biologije in bioinženiringa.

Med cilji države dokumenti navajajo, da se varnostne grožnje in tveganja zadržijo in nevtralizirajo čim dlje od nacionalnega prostora, z uporabo čim manjše moči in sile. Ob neuspešnosti takega pristopa pa se Slovenija "ne bo omejevala glede intenzivnosti in vztrajnosti uporabe vseh nacionalnih in drugih razpoložljivih obrambnih zmogljivosti in virov".

Glede tega bo država prednostno delovala na Zahodnem Balkanu, a bo s svojimi obrambnimi zmogljivostmi sodelovala tudi pri izvajanju mednarodnih operacij in misiji na območjih, iz katerih izhajajo morebitne varnostne grožnje za evro-atlantsko in nacionalno varnost.

Tveganja za EU in zvezo Nato vojaška strategija našteva še v vzhodni Evropi, posebej na širšem območju Ukrajine, kjer se stopnjujejo vojaške grožnje, na bližnjem in srednjem vzhodu ter v severni in podsaharski Afriki, kjer so vir nevarnosti nestabilnost in asimetrične grožnje s terorizmom.

Predlog strategije civilne obrambe ob izrazitem poslabšanju mednarodnega varnostnega okolja načrtuje, da bodo uprave za obrambo usklajevale naloge, naložene gospodarskim družbam, zavodom, drugim organizacijam in lokalnim skupnostim. Glede na potrebe po naraščanju sil se bo začelo načrtovanje zagotavljanja materialne in zdravstvene oskrbe SV, navaja dokument.

Predlog strategije civilne obrambe z močnim poudarkom na energetski samozadostnosti države

Pomemben poudarek predlog strategije civilne obrambe daje še energetski samozadostnosti države ter zalogam za daljše obdobje kriz. Za ta namen bodo nadgrajene trenutne kapacitete za rezerve energentov, ki bodo zgrajene na območju Slovenije. Z dodatnimi ukrepi se bodo spodbujali manjši samooskrbni sistemi in zagotavljali pogoji za nadgradnjo proizvodnje in oskrbe z energijo. Te aktivnosti se bodo izvajale v smeri zelenega prehoda in doseganja ogljične nevtralnosti, na podlagi te strategije pa bodo oblikovani predlogi naložb države za povečanje odpornosti družbe, navaja dokument.