Erjavec: Sem odgovoren za vsako kanto?

Predsednik vlade Borut Pahor in okoljski minister Karl Erjavec sta se dogovorila. Pahor bo v 15 dneh državnemu zboru predlagal razrešitev Karla Erjavca z mesta okoljskega ministra. Z odločitvijo sta se strinjala oba.

"Oba sva bila mnenja, da druge možnosti kot predsednik vlade sploh nimam," je dejal Pahor in razložil, da pač mora spoštovati zakone.

Državni zbor bo sam pretehtal argumentacije računskega sodišča, je dejal Pahor. "Jaz mislim, da je prav, da se ta obravnava temeljito opravi in da se v slovenski politiki postavi nov standard. Da sva ga danes z ministrom Erjavcem s to odločitvijo postavila skupaj, se mi zdi zelo pomembno in dober uvod v novo leto z vidika pravne države," je dejal in dodal, da bo Erjavec do odločitve DZ vestno opravljal svoje naloge.

Napovedal je še, da bo v prihodnjih dneh razmislil o zakonu, ki nalaga, da mora predsednik vlade brez svojega mnenja spoštovati mnenje računskega sodišča.

Erjavec je presenečen

Erjavec je zbranim novinarjem povedal, da je presenečen nad zahtevo po razrešitvi zaradi slabega dela. "Ministrstvo za okolje in prostor je dalo odzivno poročilo 11. novembra. V  roku treh mesecev (toliko časa so imeli za odziv, op. a.) ni bilo mogoče pripraviti vse potrebno za razrešitev tega vprašanja, zlasti zato, ker se revizija nanaša na obdobje od leta 2005 do 2007, ko je ministrsko funkcijo opravljal minister Podobnik," je dejal.

Po njegovem mnenju računsko sodišče s svojo odločitvijo pretirava, zato tudi ne vidi nobenega razloga za to, da bi sam odstopil. "Če bo moral vsak minister odstopiti zaradi takšnih banalnih zadev, ne vem, kam to pelje to državo," je povedal. Sicer pa se mu zdi prav, da se o njegovi odgovornosti izreče državni zbor. "Gre za to, da uresničimo pravno prakso, da določimo standarde, da vidimo, ali je res odgovornost ministrstva za okolje, da poskrbi za vsako kanto posebej v tej državi," je dejal Erjavec.

Poiskali smo odzive politikov. "Pahor je potegnil pravo potezo," se strinjajo.

DeSUS ostaja v koaliciji

Če bo razrešen, Erjavec svoje stranke ne bo povlekel iz koalicije, saj za to "ni nobene potrebe". Država po njegovem mnenju potrebuje močno koalicijo, ne glede na to, kaj bo odločil državni zbor.

Zakaj je na udaru vedno okoljsko ministrstvo?

Glede na očitke, da je računsko sodišče sprejelo politično motivirane odločitev, je njegov predsednik Igor Šoltes spomnil, da je bil sklep o začetku revizije izdan 12. junija 2008, konec revizije je bil 13. avgusta 2009, 90-dnevni rok za odzivno poročilo se je iztekel 13. novembra 2009, nato pa je sledila ocena popravljalnih ukrepov. "13. novembra lani nismo bili jasnovidci, da bi vedeli, kaj se bo zgodilo," je poudaril Šoltes in dodal: "Delamo skladno s programom dela."

Šoltes je spomnil, da sta nekdanji okoljski minister Janez Podobnik in Erjavec tak poziv dobila kljub temu, da se je revizija nanašala na obdobje, ko nista bila ministra. Vendar so bili popravljalni ukrepi pripravljeni v obdobju njunega ministrovanja. V Erjavčevem primeru je opozoril še na to, da so imeli maja lani sestanek in da ministrstvo ni ugovarjalo zahtevam sodišča. Ukrepi so bili izvedljivi, saj bi lahko sami določili izvedbo njihove časovnice.

Konkretni očitki računskega sodišča: Sistem ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za okolje in prostor, ni bil učinkovit. Tudi sistem za ravnanje z odpadno embalažo, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za okolje in prostor, ni bil učinkovit. Financiranje delovanja sistema ravnanja z odpadno embalažo ni bilo učinkovito, saj nobenega od udeležencev ni vzpodbujalo, da bi si prizadeval zbrati večje količine odpadne embalaže in jo predati v sistem. Ministrstvo ni vzpostavilo učinkovitega spremljanja izvajanja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Pri ravnanju z odpadno embalažo ministrstvo za okolje in prostor ni zagotavljalo natančnih in popolnih podatkov o količinah nastale in zbrane odpadne embalaže, zato podatki o ravnanju z odpadno embalažo in ocena o doseganju predpisanih okoljskih ciljev pri predelavi odpadne embalaže niso zanesljivi.

Šoltes je dejal, da je okoljsko ministrstvo zadovoljivo izvedlo le en ukrep od osmih. Poudaril je tudi, da je Slovenija na repu držav na lestvici ločevanja odpadkov.

Smeti, patria, Energetika Projekt

Predsedniki koalicijskih strank so s Pahorjem razpravljali tudi o ravnanju ministra Erjavca pri nakupu oklepnikov patria in prodaji državnega deleža v podjetju Energetika Projekt.

Kot je znano, je državno tožilstvo zoper Erjavca nedavno na sodišče vložilo obtožni predlog zaradi suma nevestnega ravnanja v službi pri podpisu pogodbe o nakupu oklepnikov patria v času njegovega vodenja ministrstva za obrambo v prejšnjem mandatu.

Ali Erjavec pozna predpise?

V ponedeljek pa je Dnevnik poročal, da je Erjavec junija 2009 brez ustreznega sklepa vlade prodal 49-odstotni državni delež v podjetju Energetika Projekt z Vranskega zasebnima podjetjema Nivo Celje in KIV.

Erjavec je sicer v ponedeljkovi izjavi za medije glede omenjene prodaje pojasnil, da je do napake prišlo v strokovni službi ministrstva in pri notarki Eriki Braniselj, ki da ga nista opozorili, da je za podpis pogodbe potreben sklep vlade. Ob tem je dodal, da bi se lahko v prihodnjih dneh "pojavila še kakšna podobna zadeva", vse z namenom, da se na "predsednika vlade opravi dodaten pritisk".

Danes pa je Dnevnik objavil dokaze, da je Erjavec notarki prikrival, da nima pooblastila za prodajo državnega deleža v omenjenem podjetju. Notarski zapis o prodaji je podpisal 22. septembra lani. 6. avgusta pa je z ministrstva za finance prejel dopis, da za prodajo ni bilo soglasja vlade. Kolegi iz Dnevnika prav tako pišejo, da je iz notarskega zapisa razvidno, da ga je notarka pozvala, naj ji pred sklenitvijo posla predstavi morebitne druge pomembne okoliščine pravnega posla, ki jih pozna. Erjavec tega ni storil, kar pomeni, da ji je prikril pomembne informacije. Še več – v notarskem zapisu piše, da je je izjavil, da so vse pomembne okoliščine pravnega posla vsebovane v tem notarskem zapisu in da drugih pomembnih okoliščin tudi sam ne pozna.

Erjavec naj bi po poročanju Dnevnika zatajil še, da je ministrstvo prejelo več telefonskih, elektronskih in pisnih urgenc s finančnega ministrstva, ki naj bi vneto opozarjalo, da za prodajo državnega deleža v omenjenem podjetju manjka sklep vlade.