Milijardni primanjkljaj: kaj se dogaja in kaj delajo z javno blagajno?

"Levičarji vodijo državo v bankrot," tako prvak opozicije po tem, ko je Fiskalni svet objavil svoje izračune. "Če me sprašujete o primanjkljaju, naj najprej povem, da je bil ta v času prejšnje vlade bistveno, bistveno višji kot v katerem koli letu te vlade," odgovarja minister za finance Klemen Boštjančič.

Približno milijardo evrov je primanjkljaja po osmih mesecih, leta 2021 v času vlade Janeza Janše pa so denimo v enakem obdobju izmerili dobri dve milijardi evrov. A pozor, če ne bi trošili na desetine milijonov za protikoronske ukrepe, bi primanjkljaj v tem obdobju znašal le okoli 400 milijonov evrov, oziroma dvakrat manj kot danes.

"Primanjkljaj v prvih osmih mesecih je v skladu z načrtom in tudi danes ocenjujemo, da bo konec leta tak, kot je bil načrtovan, nič se ni novega zgodilo ali pa nič dramatičnega, verjamem pa, da opozicija, ko zmanjka argumentov, začne ven vleči tudi proračun," še dodaja Boštjančič.

Gospodarska rast pa je slabša od prvih pričakovanj. Fiskalni svet sicer pritrdi vladi, da troši denar v okviru svojih napovedi, a jo poziva, naj jeseni, pred parlamentarnimi volitvami, vendarle še bolj skrbno pazi na vsak evro v denarnici.

"Naj se ne ukrepa populistično, naj se ne troši ob koncu leta, kot je običajno, proti koncu leta se običajno močno poveča poraba zlasti na strani investicij, tudi za blagovne storitve in predvsem, da je usmerjena v daljši rok," pravi Aleš Delakorda iz Fiskalnega sveta.

Minister pravi, da se zaveda ohlajanja gospodarstva in da bodo na to pripravili odgovor. "Že dalj časa opozarjam kolege ministre, da so časi rasti proračunov iz leta v leto mimo in se bomo morali navaditi, da odhodki ne bodo več tako rastli, kot so v zadnjih petih ali šestih letih."

V primanjkljaju je viden tudi učinek plačne reforme v javnem sektorju. Plače so državni proračun stale dobrih 300 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.