Kaj se skriva v notranjosti supercelične nevihte oziroma zakaj je bilo v sredo tako hudo neurje

Končno smo dočakali nekaj osvežitve, vsaj kar se temperatur tiče.

Za konec tedna kaže, da bo vreme relativno sončno. V soboto dopoldne bo večinoma sončno, popoldne pa lahko nastane kakšna ploha, na vzhodu države tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 18, najvišje dnevne od 21 do 26, na Primorskem do 29 stopinj Celzija. V nedeljo bo na Primorskem večinoma sončno, drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V ponedeljek bo sončno.

Kaj se dogaja v notranjosti supercelične nevihte? 

Tokratni prehod vremenske fronte k sreči ne bo zelo buren in kot kaže zdaj ne prinaša česa hujšega. Žal temu ni bilo tako v sredo, ko je neurje pustošilo po vzhodnem delu države. 

Na Arsu so pojasnili, kako sta se razvili in premikali nevihtni celici, ki sta povzročili toliko škode. 

Radarske slike so pokazale, da sta nad vzhodno polovico države nastali dve supercelični nevihti, ki sta se s 60 kilometri na uro dokaj hitro pomikali proti vzhodu. 

''Zaradi supeceličnih lastnosti sta zavijali v desno. Zaradi vrtenja toplega vzgornika je v zadnjem delu celice opazen kavelj, kjer se lahko razvije tudi tornado. Vidna je tudi V-zareza in zelo razpotegnjeno nakovalo (zgornja ploskev nevihtne celice).'' so razložili. 

Navpični prerez radarskih odbojev pa razkriva, kje se nahajata območji dviganja in spuščanja zraka. Ker sta ta dva procesa ločena, sta bili supercelici dolgoživi in intenzivni. Topel vzgornik namreč ni zadušen s hladnim iztokom iz nevihte, kot pri običajnih nevihtah. 

''Vijolično območje (od približno treh do petih kilometrov visoko) je področje, kjer se nahaja debela toča. Radarske odbojnosti so tu na velikem področju presegle 60 dBZ, kar je pri nas redkost. Toča se je na poti do tal nekoliko stalila, kar nakazujeta manj intenzivna vijolična in rdeča barva,'' so zapisali in dodali, da je tako nazorni prikaz kot iz učbenika v naravi redko izražen.