Dva od odvetnikov, s katerima smo danes uspeli stopiti v stik, sta do zdaj potrdila, da bosta v prihodnjih dneh oziroma tednih spisala predloge za odpravo pripora.
Odločitev višjega sodišča so zagovorniki sicer v roke dobili šele včeraj in jo morajo, kot pravijo, zato najprej preučiti. Pričakujejo pa, da bo sodišče relativno hitro odločilo o odpravi pripora in seveda, da bo obrambi tudi prikimalo ter obtožene izpustilo na prostost.
Kaj pa izločitev nekaterih ključnih dokazov pomeni za nadaljevanje enega najodmevnejših kazenskih postopkov pri nas?
Šesterici domnevno nevarnih članov kriminalne združbe se – ali pa vsaj večini – po skoraj absurdnem preobratu zdaj odpira pot na prostost.
Matija Zupančič, odvetnik iz Odvetniške družbe Urankar & Zupančič: "Če potem ni več dovolj močan sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje, seveda pogojev za pripor ni več. To bo seveda sodišče odločilo ne glede na trenutno stanje spisa."
Še zanimivejše – razlaga odvetnik Matija Zupančič – bo izvedeti, kateri dokazi so tožilstvu sploh še ostali. Bo zadeva na sodišču povsem padla? "Bodo videli, kaj je sploh še ostalo v spisu in ali je postopek sploh mogoče nadaljevati. Potem je pa seveda odgovornost tožilstva, da glede na stanje spisa odloči, ali bo nadaljevalo postopek ali ne."
Na Specializiranem državnem tožilstvu sicer še naprej vztrajajo, da so bili prikriti preiskovalni ukrepi odrejeni in izvedeni zakonito.
Izpostavili pa so še, da se v fazi, ko je potrebna hitra odzivnost preiskovalcev, ki razpolagajo z omejenim naborom podatkov, od njih zahtevajo nerazumni in neživljenjski pogoji za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov. In takšni pogoji – pravijo – onemogočajo ustrezno in učinkovito odkrivanje storilcev najhujših kaznivih dejanj.
"Primarno bi seveda rekel, da tu imamo premalo informacij, da bi lahko rekli, kdo je storil napako. Moje stališče je, da so standardi, zakon in pričakovanja, ki so bila vzpostavljena v sodni praksi, znana in da se je teh načel mogoče držati oziroma da se jih je treba držati, sicer so posledice lahko takšne kot v konkretnem primeru," pravi Zupančič.
Domnevni naročnik Zovkovega umora Dino Muzaferović Cezar za zdaj skoraj zagotovo ostaja za rešetkami. Specializirano državno tožilstvo je zoper njega vložilo novo zahtevo za preiskavo zaradi trgovine z drogo in orožjem. Zaradi trgovine z drogo ga iščejo tudi na Hrvaškem, v BiH pa zaradi napeljevanja k umoru. (PREHOD) Bi pa – kot ugotavlja bosanski preiskovalni novinar Avdo Avdić – Cezar lahko deloval tudi onkraj meja Balkana. In sodeloval z enim najbolj iskanih kriminalcev v Evropi – Rawo Majidom, znanim tudi pod vzdevkom Kurdska lisica.
"Torej, Rawa Majid je veliko poslov opravil tudi za iransko obveščevalno službo. Dino Muzaferović je človek, ki je z uporabo svojih vez prek Bosne in Hercegovine, to je med drugim Tamer Kilerci, prenašal orožje, s katerim je bilo storjenih veliko umorov na območju EU," pravi Avdić.
Majida, ki naj bi se skrival v Iranu, z rdečo tiralico išče Interpol, njegova obsežna kriminalna kartoteka pa poleg drog in orožja zajema tudi sodelovanje pri več umorih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.