Kaj sledi po objavi posnetkov policijskega postopka?

Matoz se je najprej odzval na vprašanje, ali meni, da bi se morala policija svojcem opravičiti. "Najmanj, kar minister za notranje zadeve lahko stori, je, da se družini pokojnega opraviči. To je prvo, ampak ne zaradi tega, ker bi kakorkoli prejudiciral krivdo, ampak zaradi tega, ker je to potrebno, ker je ena oseba izgubila življenje v postopku policistov. To je prvo, kar je potrebno narediti."

Samega postopka policistov minister za zdaj ne želi ocenjevati. "Samega postopka žal ne bom komentiral, vsaj ne v tej fazi. Zakaj? Ker bi se lahko smatralo, da kot minister za notranje zadeve in javno upravo vplivam na potek samega postopka. Zato se bom tega vzdržal."

Napovedal pa je, da bo primer ponovno preučil. Kot je pojasnil, se je z njim šele zdaj seznanil, od dogodka in opravljenega nadzora pa je minilo približno leto in šest oziroma sedem mesecev. Zato želi pregledati dokumentacijo, ki jo je takrat dobil direktorat, in ugotoviti, ali je treba generalnemu direktorju policije naložiti kakršnekoli ukrepe zoper policiste – če je to glede na čas, ki je minil od dogodka, še mogoče.

Na vprašanje, ali je prav, da so policisti, ki so sodelovali v postopku, še vedno na delovnih mestih, je Matoz odgovoril, da primera še ne pozna dovolj podrobno. 

Če bo po ponovnem pregledu dokumentacije ugotovil, da obstajajo razlogi za odvzem policijskih pooblastil ali drugačno ukrepanje, bo po njegovih besedah to v okviru svojih pristojnosti naložil generalnemu direktorju policije.

Razkritje posnetkov je znova odprlo tudi vprašanje usposobljenosti policistov in nekdanje kadetske šole.

Matoz se ni želel opredeliti, ali je bila njena ukinitev napaka, opozoril pa je na po njegovem mnenju protislovje v razpravi.

"Tudi o tem se ne bom mogel opredeliti, ali je bila to napaka ali ni bila napaka. Sami pa vidite, da prihaja do neke kontradiktornosti. Najprej se zatrjuje, da je napaka, da bi se vrnili na peto stopnjo izobrazbe, da je seveda potrebna šesta stopnja, istočasno pa se govori, da je bila napaka, da je bila ukinjena kadetska šola. Ki je pa imela peto stopnjo izobrazbe."

Po njegovem stopnja izobrazbe sama po sebi ni odločilna. "Jaz pravim, da bo policist s peto stopnjo izobrazbe seveda lahko dobro opravljal delo, v kolikor bo imel druga potrebna znanja. Torej, da bo usposobljen za take primere, kot ste ga zdaj prikazali, da bo usposobljen za uporabo prisilnih sredstev, da bo seveda usposobljen za uporabo svojih pooblastil, ne glede na to, ali je to peta ali šesta stopnja izobrazbe."

Ob tem je ocenil, da so bili policisti iz nekdanje kadetske šole bolje usposobljeni, in napovedal dodatno usposabljanje policistov.

Toda nasilje se dogaja tudi v nasprotni smeri. Po več napadih na policiste je Matoz že predlagal spremembo zakona o kazenskem postopku, po kateri bi se kazniva dejanja zoper policiste pri opravljanju nalog obravnavala prednostno.

Na ministrstvu za pravosodje so za 24UR ZVEČER pojasnili, da je zagotavljanje varnosti policistov kompleksna problematika in da bodo presodili, ali bi bilo prednostno obravnavo primerneje urediti v okviru širše prenove zakona o kazenskem postopku ali s posebno novelo.

Matoz je vztrajal, da je bil njegov predlog namenjen izključno zaščiti policistov. Ker z odgovorom pravosodnega ministrstva pred oddajo ni bil seznanjen, je napovedal pogovor z ministrom za pravosodje.

Minister je odgovarjal tudi na vprašanje o odločitvi sodišča, da v odmevnem primeru Muzaferović izloči ključne dokaze. Vodja Specializiranega državnega tožilstva Ivan Prebil je v oddaji 24UR ZVEČER dan prej dejal, da tožilstvo v tem primeru ni naredilo napake.

Matoz se do tega ni želel podrobneje opredeliti.

"Zopet zelo težko komentiram konkreten primer, ker z njim nisem seznanjen, ga ne poznam v podrobnosti. Dejstvo pa je, da to ni prvi tak primer, da bi bili dokazi izločeni. Očitno je bila odredba nezakonita in seveda odredbo je izdalo sodišče."

Druga velika tema pogovora je bila napoved predsednika vlade, da naj bi se približno 50.000 zaposlenih iz javnega sektorja postopoma prelilo v gospodarstvo.

Matoz poudarja, da sam ne bi izhajal zgolj iz številke.

"Najprej ne bi govoril samo o številu, ampak bi govoril o tem, da je potrebno javno upravo narediti učinkovito. Prijazno ljudem, mora biti servis ljudem in ukvarjamo se trenutno zelo intenzivno s proučevanjem procesov."

Po njegovih besedah je treba procese optimizirati in jih prilagoditi tako, da bodo storitve hitre in učinkovite. Če bo zaradi tega nastal presežek zaposlenih v javni upravi, pa naj bi sledil prehod v gospodarstvo.

Na vprašanje, v kakšnem časovnem obdobju bi se to lahko zgodilo, je odgovoril: "Samo od tega je odvisno to, kako bodo procesi optimizirani in kako bo ta postopek potekal. Jaz pričakujem, da bo to v letu 2027."

Ob koncu je odgovoril še na vprašanje o nadaljnjem usklajevanju plač v javnem sektorju. Pri tem se je skliceval na besede ministra Širclja ob predstavitvi rebalansa proračuna za leto 2026: "Nikomur ne bo nič odvzeto."