Več informacij o tem, kaj se je v soboto dogajalo na Splošni medicinski pomoči ZD Ljubljana, je podal urgentni zdravnik Miha Košir.
Kot je povedal, je bil priliv pacientov včeraj popoldne precej večji kot običajno ob koncih tedna, dežurna ekipa pa ni bila zmožna obravnavati vseh pacientov v nekem normalnem času. Sploh prvič so v tej enoti formalno aktivirali načrt za množične nesreče. "Zato smo razmišljali, da se formalno to aktivira, da se javnost obvesti, da so izredne razmere in da če ne gre za nujno stanje, da počakajo," je pojasnil.

Preko posebne aplikacije so zdravstvene delavce pozvali, naj jim priskočijo na pomoč. Dodatno je bila aktivirana še ena ekipa, ki je pomagala tudi čez noč. Do jutra so čakalno vrsto uspeli zmanjšati. Od 7. ure v soboto do 7. ure danes so obravnavali 212 pacientov.
Po ocenah Koširja je bil prihod na urgenco nujen za okoli tretjino vseh sprejetih bolnikov, druga tretjina bi lahko počakala oz. s preprostimi ukrepi poskušala sama začeti z zdravljenjem. "Ljudje, ki so zjutraj zboleli s povišano telesno temperaturo in bolečino v žrelu, pridejo na urgenco," je navedel primer. Takšni pacienti gredo nato ob sprejemu skozi triažo, ker so uvrščeni v nenujne primere, pa običajno čakajo dlje časa, zaradi česar so nezadovoljni.
Trenutno je sicer največ respiratornih obolenj, med njimi prevladujejo gripa in prehladi. "Navaden prehlad za mlado osebo brez vročine ni nevarna zadeva," je dejal Košir.

Vse paciente, ki niso nujni, v ZD Ljubljana prosijo, da po potrebi v naslednjem tednu obiščejo svojega izbranega osebnega zdravnika ali v primeru njegove odsotnosti nadomestne zdravnike. Ob tem opozarjajo, da je obisk splošne nujne medicinske pomoči zaradi stanja, ki ni nujno, samoplačniški.
Poudarili so, da virusna obolenja niso nujno stanje in da pri teh obolenjih, kot je denimo vročina z drugimi znaki do pet dni, obisk zdravnika ni potreben, zdravil za ta obolenja ni. "Svetujemo počitek, pitje zadostne količine tekočin in zniževanje povišane temperature. Kronični bolniki, ki svojo bolezen dobro poznajo in ki bi se v primeru dodatnega virusnega obolenja lahko poslabšala, v takih primerih pokličejo v ambulanto," so še pojasnili.
Povečan priliv tudi v UKC Ljubljana
V UKC Ljubljana so za 24ur.com pojasnili, da se s povečanim prilivom bolnikov na urgenco soočajo že od druge polovice novembra, predvsem na internistično prvo pomoč (IPP). Kot pravijo, razmere ostajajo zahtevne, saj so osrednja zdravstvena ustanova, ki nudi zdravniško pomoč 24 ur vse dni v letu.
Od novega leta so že štirikrat uporabili protokol, namenjen nenadnemu povečanemu prihodu obolelih. Vzrok za to je bila izjemna porast respiratornih okužb. Prehodno so odprli dodatne ambulante, vodstvo UKCL pa je imelo podlago za odpiranje novih bolnišničnih kapacitet. UKCL je dodatne posteljne kapacitete v začetku januarja zagotovil v Diagnostično terapevtskem servisu (DTS) trakt F, teden kasneje pa še v DTS trakt C. Za zagotovitev negovalnega kadra za te dodatno odprte posteljne kapacitete so prisiljeni krčiti nekatere nenujne (elektivne) programe v bolnišnici.
"Vsak tak več mesecev trajajoč dodaten priliv pacientov v UKCL predstavlja veliko obremenitev osrednje univerzitetne terciarne zdravstvene ustanove tako z vidika posteljnih kapacitet kot tudi kadra. Brez sistemskih ukrepov vsak tak priliv akutnih urgentnih pacientov vpliva na izvajanje terciarnih storitev, ki se izvajajo samo v UKCL," pojasnjujejo.
Na Interni kliniki UKCL so že konec novembra več kot 50 odstotkov posteljnih kapacitet zasedali urgentni pacienti.
Povečan priliv pacientov zaradi respiratornih okužb in posledičnega poslabšanja tudi ostalih kroničnih obolenj na urgenco je posledica več dejavnikov: od pomanjkanja posteljnih kapacitet v domovih za starejše, demografskih trendov staranja prebivalstva in zmanjšane dostopnosti nujne zdravstvene pomoči na primarni ravni. Opažajo tudi, da bi približno 30 odstotkov pacientov, ki pridejo ali so pripeljani na ljubljansko urgenco, lahko ustrezno zdravniško oskrbo prejelo na primarnem nivoju.
Omejeno sprejemanje bolnikov v domačo oskrbo
Vse večji izziv z vidika zagotavljanja prostih posteljnih kapacitet predstavljajo tudi bolniki, ki so v UKCL zaključili akutno bolnišnično obravnavo, vendar jih zaradi pomanjkanja negovalnih kapacitet ni mogoče premestiti v negovalne bolnišnice za potrebe neakutne bolnišnične obravnave ali v domove za starejše, saj tudi tam primanjkuje kadra.
"Prav tako opažajo omejeno sprejemanje bolnikov v domačo oskrbo. Trenutni zdravstveni sistem ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu, s čimer bi nekoliko sprostili postelje v bolnišnici, ki so zasedene z bolniki z aktualno bakterijsko okužbo. Skupno je zaradi pacientov, ki so zaključili akutno bolnišnično obravnavo, v UKCL zasedenih okoli šest odstotkov bolniških kapacitet, UKCL pa na ta račun na letni ravni izgubi 30 milijonov evrov prihodkov iz naslova storitev, ki jih ne more opraviti."
UKCL rešitev za ohranitev dostopnosti vrhunskih terciarnih storitev vidi v zagotavljanju dodatnih kapacitet v obliki negovalnih postelj v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic.
Prav tako predlagajo, da se na ravni države vzpostavi sistem, ki bo po zgledih iz tujine, omogočal ažurno informiranje v realnem času tako javnosti kot tudi Dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi. Na ta način bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve kadra razporedili bolj enakomerno med vse urgentne centre v Sloveniji.
KOMENTARJI (257)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.