Kaj v koalicijski pogodbi obljublja nastajajoča vlada?

Prvaki strank Gibanje Svoboda, Robert Golob, SD, Tanja Fajon, in Levica, Luka Mesec, ki sestavljajo bodočo koalicijo so danes parafirali, v naslednjih dneh pa bodo tudi podpisali koalicijsko pogodbo. V našem uredništvu smo dobili vpogled v dokument.

Program za delo koalicije je razdeljen na pet sklopov: skupnost; medgeneracijsko zavezništvo; vzgoja, izobraževanje, visoko šolstvo, znanost in šport; zeleni preboj in zdravje. Vsak od teh sklopov pa ima več poglavij. Povzemamo glavne poudarke iz dokumenta. 

Dvig minimalne plače in pokojnine

V dokumentu so med drugim zapisali, da se zavzemajo za povečevanje minimalne plače, ki bi bila "dostojna plača za dostojno življenje". In kakšna naj bi bila po novem minimalna plača? S prihodnjim letom naj bi ta znašala najmanj 800 evrov neto. 

Dvignili bi tudi najnižjo zagotovljeno pokojnino, ki bi po novem znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine. V letu 2023 naj bi tako znašala najmanj 700 evrov. Preučili bodo tudi možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami. 

Po vzoru iz tujine se bodo zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev (telefon, e-pošta) v prostem času. Delodajalcem bi omogočili skrajšanje polnega delovnega časana 30 ur tedensko, ob tem da bodo zaposleni imeli polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas. 

Prav tako so napovedali odpravo prekarnosti. "Javni sektor bomo postavili za pozitiven zgled in v njem v čim krajšem času v skladu s pripravljeno strategijo odpravili prekarnost, in sicer tam, kjer obstaja redna potreba po rednem delu ukinila outsourcing," so zapisali. 

Reševanje stanovanjske politike

Med drugim v njem bodoča vladna koalicija obljublja, da bodo opustili vse prekrškovne in kazenske postopke, ki so bili sproženi proti posameznikom in posameznicam zaradi kršitev protikoronskih ukrepov. "Posebno pozornost bomo namenili varovanju pravice do protesta in javnega izražanja mnenja. Država mora opustiti vse prekrškovne in kazenske postopke v zvezi z javnim izražanjem mnenja in javnim zborovanjem," so zapisali. 

Stranke, ki sestavljajo bodočo vladno koalicijo, so že med kampanjo izpostavljale, da se bodo ukvarjale z reševanjem stanovanjske problematike in mladim omogočile dostop do ustreznih in ugodnih stanovanj. Kako bi to storile? Kot so zapisali, nameravajo do leta 2030 v okviru Stanovanjskega sklada in drugih modelov financiranja zagotovili 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030. 

Hkrati pa bodo pregledali tudi zakonske možnosti, da država občinam omogoči, da omejijo rast najemnin stanovanj, ki se oddajajo na trgu. "S tem bi odpravili oderuške najemnine in vnaprej preprečili špekulativno gradnjo, ki povzroča gentrifikacijo in s tem povezane škodljive družbene in ekonomske posledice," so zapisali. 

Odpravili bi popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih

Na področju zdravstva med drugim predvidevajo izhodno covidno strategijo. S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedli bodo konkurenčno prepoved dela.

Obeta se sprememba zakona o nalezljivih boleznih, kot osnovo zanj pa so vzeli predlog Pravne mreže za varstvo demokracije. Kot so zapisali v koalicijski pogodbi, bodo morali biti vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužb, vključno s cepljenjem, podprti z znanstvenimi dokazi, časovno omejeni in pogojeni z resnostjo situacije.

Pripravili naj bi tudi interventni zakon o zdravstvu, ki bo med drugim vzpostavil ažurne evidence čakalnih dob in takojšne skrajševanje čakalnih dob z razpisom. Ta bo primarno namenjen javnim zavodom, nato koncesionarjem, na koncu pa tudi zasebnikom. 

Pro bono ambulante nameravajo vključiti v javno zdravstveno mrežo in odprli sklad za izjemne primere v primeru nujne potrebe po zdravljenju redke bolezni posameznika v tujini.

Uvedli bodo enotni informacijski sistem na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstva ter na vseh nivojih opredelili boljše materialne in prostorske standarde dela v zdravstvu. Avtomatizirali bodo napotovanje pacientov k specialistom po kriterijih najkrajše čakalne vrste in oddaljenosti od prebivališča. Sistemsko nameravajo izboljšati dejavnost helikopterskega reševanja v Sloveniji.

Do konca leta 2024 bi pripravili celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema. V okviru te predvidevajo ukinitev "nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja". Želijo si, da bo do leta 2030 za zdravstveni sistem vključno z investicijami namenjeno 12 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Napovedujejo tudi centralizirano naročanje zdravstvenega materiala z uvedbo enovitega sistema na nacionalni ali regionalni ravni. Kot dodajajo, bi potrebovali tudi nov register referenčnih cen zdravstvenega materiala in opreme. Napovedujejo ustanovitev Nacionalne agencije za razvoj, investicije in kakovost v medicini, ki bo nadzirala kakovost investicij na nacionalni in regionalni ravni.

Koalicijska pogodba predvideva posodobljen zakon o duševnem zdravju. Poskrbeli bodo za boljši nadzor izvajalcev psihoterapevtskih storitev in se zavzemali za dostopnejšo mrežo centrov duševnega zdravja.

Razširiti nameravajo dostopnost preventivnih programov ter preučiti možnosti davčnih in regulatornih omejitev vsebnosti sladkorja.

Področje alternativnega zdravljenja bi radi uredili po modernih evropskih standardih in zagotovili nadzor nad izvajanjem teh dejavnosti.

Implementirali bodo tudi nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene. Za potrebe slovenskega javnega zdravstva bo pridelavo organizirala država, je še razvidno iz programskega dela koalicijske pogodbe.

Davčna, pokojninska in socialna politika

Sicer pa naj bi se bodoča vlada lotila priprave in izvedbe pokojninske reforme, "ki bo omogočala dostojno starost in bo finančno vzdržna". In kje bodo dobili denar za financiranje pokojninske blagajne, če nameravajo pokojnine povišati? "Del sredstev bomo pridobili tudi z reformo državnega upravljanja s premoženjem, tako da bomo določili in uveljavili politike za namensko uporabo donosov iz državnega premoženja kot dodatnega vira za financiranje slovenskega pokojninskega sistema, v demografsko najzahtevnejšem obdobju."

Na področju obdavčitve nameravajo uvesti sistem progresivne obdavčitve premoženja. Prav tako bodo preučili možnosti prenove sistema obdavčitve motornih vozil v luči razvojnih politik in davčne učinkovitosti. 

Bodoča vladna koalicija napoveduje tudi spremembe na področju davčnega sistema. Predvsem naj bi se lotili prenove sistema obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb, s čimer naj bi povečali "davčno pravičnost" in povečali primerljivost z drugimi oblikami zaposlovanja. 

Prenovili naj bi tudi enotni plačni sistem javnih uslužbencev in v njem odpravili vse anomalije. 

Kot eden od ciljev so si zastavili, da bodo do maja 2023 sprejeli spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi. V njem naj bi definirali pravice, njihovo izvajanje, pa tudi solidarno, pravično in vzdržno finančno konstrukcijo. Ta naj bi temeljila na progresivni obdavčitvi premoženja in drugih proračunskih virih. 

Uvedli bi družinskega pomočnika tudi za starejšo osebo, ki potrebuje nego in varstvo (ne zgolj za invalida). 

S spremembami zakonodaje bi povečali tudi dostopnost domov za starejše, oblikovali enotne cenike ter tako preprečili dvojno zaračunavanje storitev socialne oskrbe v domovih starejših občanov. Hkrati pa bi zagotovili tudi periodično neodvisno ocenjevanje kakovosti življenja v domovih.

Vsem učencem in dijakom bi zagotovili brezplačno šolsko prehrano ter poskrbeliza več športnih vsebin v učnih načrtih in brezplačne športne vsebine. 

Na Muri ne bodo gradili hidroelektrarn

Bodoča vlada se zavezuje, da bo skrbno varovala naravo, hkrati pa pametno in trajnostno izkoriščala dane naravne vire. Pri tem pa bo poudarek na ohranjanju naravnih habitatov ter populacij živalskih in rastlinskih vrst. Med prioritetami je tudi dokončno uveljavljanje ustavne pravice do čiste pitne vode, kar pomeni, da je treba zagotavljati in ohranjati zadostne vire za pitno vodo.

Pod to vlado na Muri ne bodo gradili hidroelektrarn, so zapisali. Na srednji Savi pa bodo ponovno preverili smotrnost gradnje novih hidroelektrarn.

Da bi zagotovili energetsko varnost in samozadostnost, bodo pospešili investicije v obnovljive vire energije. V ta namen bodo omogočili rabo javnih površin, zemljišč in objektov za spodbujanje obnovljivih virov energije. Poseben poudarek bo na rabi območij ob infrastrukturnih objektih in degradiranih območjih. 

Pripravili bodo program energetskega, gospodarskega in socialnega prestrukturiranja regij s ciljem opustitve rabe premoga do 2030.

Cene električne energije in naftnih derivatov bodo po potrebi regulirali ter tako zaščitili socialno občutljive skupine. "Z vsemi razpoložljivimi ukrepi na ravni države bomo omilili učinke rastočih cen energentov in energije za gospodinjstva in gospodarstvo, ki izvirajo iz geopolitičnih nestabilnosti in drugih motenj na globalnih trgih. Ob tem bomo upoštevali usmeritve pravičnega zelenega energetskega prehoda," so zapisali. 

O političnem sistemu

Med prioritetami v okviru političnega sistema so zapisali, da si želijo takšnega, ki bo "jasno odražal politično identiteto in programe političnih strank, ki temeljijo na vrednotah spoštovanja, dialoga med konkurenčnimi političnimi strankami, premoščanja medsebojnih razlik na demokratičnih načelih, programsko zavezanost in hkrati tudi sposobnost sklepanja kompromisov pri izvrševanju javnih politik s širokim vključevanjem raznolikih družbenih deležnikov pri oblikovanju kot tudi izvrševanju javnih politik". 

Kot prioriteto so si zastavili tudi povrnitev zaupanja in integriteto politikom in nosilcem javnih funkcij. Prav tako si bodo prizadevali za politično participacijo mladih in spodbujanje volilne udeležbe. Kot še piše, nameravajo zagotoviti bolj demokratičen volilni sistem. 

"Zagovarjamo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic. Ob spremembah volilne zakonodaje zagovarjamo tudi načelo zadrge pri vrstnem redu žensk in moških na celotni kandidatni listi ter izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske na vseh kandidatnih listah v volilnih enotah," so zapisali. In še, da bodo preučili "možnosti internetnega glasovanja in digitalizacije volilnih procesov ter podprli digitalno demokracijo".

Med cilji in prioristetami so med drugim izpostavili spoštovanje odločb Ustavnega sodišča. "Odločbe Ustavnega sodišča morajo biti uresničene v najkrajšem možnem roku in ne glede na to, ali se z vsebino ustavne odločbe strinjamo ali ne," piše v dokumentu. Prav tako so izpostavili spoštovanje in krepitev vloge neodvisnih institucij ter krepitev neodvisnosti sodstva. "Želimo, da predsednik republike prevzame imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta," so zapisali. 

Za večje sodelovanje s civilno družbo in stroko

Koalicijske stranke so v programskem delu zapisale, da si želijo "sistematično vključevati civilno družbo v procese odločanja" ter "zagotoviti tesnejšo vključenost stroke v procese načrtovanja vseh javnih politik". 

Med cilje so zapisali, da želijo v sodelovanju s civilno družbo odpraviti škodljive ukrepe predhodne vlade. Prav tako "obljubljajo" drugačno politično odločanje, ki bo podkrepljeno s strokovnimi argumenti. "V vladi bomo poskrbeli za sprejem predpisov, ki bodo imeli vsebinsko podlago v znanstvenih, strokovnih in izkustvenih podlagah. Posebno pozornost bomo namenili tvorni vključitvi domačih strokovnjakov na vse ravni odločanja," so poudarili.

Ljudi bi skupaj s civilno družbo osveščali o pravu in državljanskih pravicah ter krepili družbeno zavest "skozi razumevanje razmerja med pravicami in obveznostmi, tako da se ljudje lahko zoperstavijo poskusom vzpostavljanja avtokracije".

Mednarodni odnosi in varnost

Na področju zunanje in obrambne politike bi nova vlada izhajala iz "ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja".

Države Zahodnega Balkana bi še naprej podpirali pri njihovem vključevanju v EU. Odprta vprašanja s Hrvaško bi reševali "v duhu dobrososedskih odnosov", prav tako bi si prizadevali za implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča med obema državama. 

Ugled države bi gradili na spoštovanju človekovih pravic in dobrobiti ter varnosti planeta. "Koncept človekove varnosti ne zmanjšuje pomena trde, vojaške varnosti, krepi pa zavedanje, da dolgoročne stabilnosti in razvoja ni brez spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin. Treba bo okrepiti skrhane odnose z najpomembnejšimi partnerji Slovenije v EU in drugih mednarodnih organizacijah s poudarkom na sodelovanju pri razvoju novih konceptov," so zapisali. 

Kar se tiče vojske, bi nova vlada ohranila profesionalno slovensko vojsko. Kot pravijo, ima naborništvo "negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter nenazadnje zmanjšuje kvaliteto vojske kot obrambne sile". Slovenska vojska naj bi imela večjo vlogo v sistemu zaščite in reševanja, zlasti pri sanaciji posledic naravnih nesreč. 

Ne glede na to obljubljajo, da bodo modernizirali Slovensko vojsko. Izpostavljajo pa, da bodo pri nadaljnjih nakupih vojaške opreme dajali prednost slovenskim proizvajalcem in opremi za dvojno uporabnost - za njihovo osnovno poslanstvo ter za zaščito in reševanje.

Poklicnim in prostovoljnim gasilcem bi omogočili več finančnih sredstev preko požarnega sklada, na novo pa bi razdelali sistem financiranja obnove sredstev ter opreme, ki je uničena v večjih intervencijah. 

Napovedujejo tudi, da bodo povečali in posodobili floto helikopterjev, ki delujejo pri nalogah zaščite in reševanja.

Železniška povezava do letališča nu Brniku

Na področju prometa med drugim navajajo dokončanje tretje razvojne osi, razvoj učinkovite železniške povezave do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, pa tudi čimprejšnjo izgradnjo dvotirne proge do Luke Koper. Z nadaljnjim posodabljanjem železnic ciljajo na to, da bo večina tovora na daljše in srednje dolge razdalje prepeljana po tirih in ne po cesti. 

Javni potniški promet bi spodbujali z uskladitvijo voznih redov, poenotenjem shem in informacijskimi sistemi. Domačega letalskega prevoznika koalicijska pogodba ne predvideva, načrtujejo pa pripravo analize, ki bo ugotovila smiselnost podpore zagotavljanju povezav s ključnimi destinacijami pod ekonomsko upravičenimi pogoji.

Na področju kulture napovedana sprememba zakonodaje

V dokumentu so zapisali, da mora biti dostopnost do raznolike kulture omogočena vsem. Prizadevali si bodo za decentralizacijo kulture in njen uravnotežen razvoj. Med prioritetami pa je tudi vzpostavitev trajnega in vključujočega dialoga med ministrstvom za kulturo in lokalnimi skupnostmi ter vsemi deležniki v kulturi. Poleg tega je med prioritetami tudi ocena posledic epidemije ter sprejem programa sanacije in ukrepe za revitalizacijo kulture in umetnosti, so zapisali.

Kot piše v koalicijski pogodbi, nameravajo spremeniti sporne politične odločitve na področju kulture iz obdobja 2020-2022 s kadrovskega področja, področja financiranja filma, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

Prenoviti nameravajo medijsko zakonodajo ter urediti socialno varnost delavcev na področju medijev in jih zaščititi pred grožnjami, pritiski in nasiljem. Kot prioriteta je izpostavljena zaščita neodvisnosti STA in RTV Slovenija ter nemotenega izvajanja javne službe.

Ker je infrastruktura v kulturi zastarela, napovedujejo pripravo desetletnega investicijskega programa vlaganj v kulturno infrastrukturo, ki bo naslovil zatečene projekte. Spremeniti nameravajo tudi Nacionalni program za kulturo v obdobju 2022-2029.