Ko je bila direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorica kampanje My Voice My Choice (moj glas, moja izbira) Nika Kovač na študiju v Združenih državah Amerike, je iz prve roke spremljala zgodovinski prelom. Ameriško ustavno sodišče je razveljavilo odločitev v primeru Roe proti Wade iz leta 1973 ter tako odpravilo pravico do splava.
"Na lastne oči sem videla, kako so ženske čez noč izgubile pravice, občutila sem njihov šok. Takrat sem se prvič začela zavedati, da pridobivanje pravic ne gre vedno le linearno naprej, temveč da se lahko pravice tudi odvzame," opisuje Kovačeva. Takrat sta se s prijateljico spraševali, kaj narediti, da se ZDA ne zgodijo tudi v Evropi. "Kako se torej organizirati in zagotoviti, da bodo reproduktivne pravice v Evropi zaščitene."
Takrat sta prišli na idejo, da bi z Inštitutom 8. marec začeli kampanjo za sprožitev evropske civilne iniciative, ki bi Evropski uniji predlagala, da zaščiti pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.
'Bilo je težko'
Kampanja My Voice, My Choice je začela iz niča, a je s podporo podobno mislečih ljudi počasi rastla in se širila ter nato "dobesedno eksplodirala". Na Instagramu so začeli z 0 sledilci, zdaj jih imajo več kot 850 tisoč, njihove objave pa v povprečju na mesec vidi okoli 300 milijonov ljudi. "Ko smo zmagali v Evropskem parlamentu, so o nas poročali po vsem svetu. Podprle so nas številne znane osebe, za sabo imamo ljudi v vsaki državi, kampanja je prerasla v gibanje," je ponosna sogovornica.
Slednje po njenih besedah kaže, da ne gre za obrobno temo, temveč za temo, ki pripada vsem. Eden prvih znanih obrazov, ki je javno podprl njihovo kampanjo, je bil ameriški igralec Mark Ruffalo: "On je za nas prav posebna zgodba, saj nas je podprl, še preden smo postali to, kar smo danes. Zaupal je ideji in zaupal je preteklemu delu Inštituta 8. marec. Tega ne bomo nikoli pozabili."
Kasneje so se mu v podpori pridružili tudi drugi znani, kot je igralec Pedro Pascal, glasbena skupina Fontaines D.C., pevki Billie Eilish in Severina ter številni drugi. Podobno kot z Ruffalom jih posebna vez veže tudi s hrvaško pevko. "Na Hrvaškem je bila prav Severina ta, ki je postavila našo kampanjo na zemljevid države," Kovačeva pojasnjuje, kako so skušali doseči ljudi v drugih državah. V Grčiji jim je naproti stopila TV-voditeljica informativnega programa, ki se je odločila, da podpre njihovo kampanjo.
"Bilo je težko, saj v Evropi do naše kampanje ni obstajalo nobeno vseevropsko gibanje za reproduktivne pravice ali pa kakšna vseevropska civilna družba, ki bi lahko povezala različne skupnosti. Tako smo šli od države do države, govorili s komerkoli smo lahko, skušali na našo stran pridobiti najrazličnejše ljudi - od nevladnih organizacij do zvezdnikov in zvezdnic," opisuje. Tako so počasi širili svoj mehurček in naposled izoblikovali močno in povezano skupnost.
Pred dvema letoma so se tako odločili, da bodo organizirali vseevropsko zbiranje podpisov. "To je tudi eden mojih najlepših spominov na to kampanjo," priznava Kovačeva. Odprli so spletno stran in povabili ljudi iz cele Evrope, naj se prijavijo kot prostovoljci ter jim pomagajo na terenu. Prijave so prejeli iz vseh držav članic Evropske unije. "Danes lahko s ponosom rečem, da smo zgradili organizacijo, ki ima svojo skupino v vsaki državi EU, kar se mi zdi nepredstavljivo," pravi sogovornica.
Od milijona podpisov do vstopa v Bruselj
Nikoli si sicer ni predstavljala, da bo kampanja tako dolga. "Tu gre v resnici za spreminjanje Evropske unije s strani državljanov in državljank. In ta pot je na nek način zasnovana tako, da se neprestano pojavljajo ovire, saj želijo institucije funkcionirati po svoji notranji logiki in niso vajene, da bi skupina državljanov in državljank vplivala na njihove odločitve," ocenjuje.
Najprej so tako morali doseči prvi mejnik - zbrati milijon podpisov. "Že to se mi je zdelo neverjetno in bilo je veliko težje, kot smo si predstavljali. Zbiranje je potekalo skoraj eno leto." Nato so s podporo ljudi vstopile v Bruselj, v institucije, vendar pa na začetku sploh niso poznale sistemov in razumele, kako vse skupaj funkcionira, priznava Kovačeva.
"Kasneje smo ugotovile, da so tudi v Evropskem parlamentu, ne glede na to, kateri stranki pripadajo, pomembni zavezniki in zaveznice," dodaja. Izkazalo se je predvsem to, da za njimi stojijo tudi številne poslanke "z vseh strani političnega spektra". Delno so jim tako vrata do ostalih evropskih poslancev odprli prav ti zavezniki, delno tudi njihova uspešna spletna kampanja, pomagali pa so jim tudi nekateri slovenski evroposlanci in njihove ekipe, ki so jih vodili skozi birokracijo in postopke.
'Skušali so nas prepričati, da smo o tej temi kot družba razdeljeni, pa nismo'
Številni so ob tem skušali narativo obrniti v smer, da gre pri pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok za občutljivo temo, ki razdvaja in pri kateri ne obstaja soglasje. "Vendar pa so bile naše izkušnje pravzaprav drugačne. Podporo smo imeli vseh evropskih državah, podpise za nas so na ulicah zbirali mladi, stari, verni, moški, ženske, ljudje različnih političnih prepričanj... Kar se je na koncu pokazalo tudi v Evropskem parlamentu, kjer smo vedno prejeli ogromno večino glasov," poudarja Kovačeva.
In tako je pobuda prestala vsa glasovanja, četudi si sogovornica le nekaj mesecev nazaj ni mogla predstavljati, da bodo prišle tako daleč. "Zame je bil najlepši trenutek, ko sem ob zmagi v Evropskem parlamentu videla objeme med poslankami iz EPP, Levice, Socialnih demokratov, Zelenih, Liberalcev ... Takrat smo dihali kot eno, usklajeno smo stali za vrednotami in ne za nekimi političnimi delitvami," opiše trenutek zmage.
So pa bile članice kampanje tarča številnih napadov, žalitev in tudi groženj. A po besedah Kovačeve je bil fokus ves čas jasen - zagotoviti varen in dostopen splav vsem ženskam v Evropski uniji. "Razumeti moramo, da so ti komentarji namenjeni temu, da onemogočijo tvoje delo, da te utišajo in da se ne premakneš naprej. To je bilo sredstvo utišanja in o dogajanju smo vedno tudi javno spregovorile ter zagotovile, da z našim bojem nadaljujemo."
Glede groženj, s katerimi so se srečevali, je pojasnila, da so se tovrstni napadi tekom zgodovine vedno pojavili, ko je nekdo prevpraševal razmerja moči, želel spremeniti stvari in ko je želel nasloviti neke neenakosti. Kot primer navaja boj za volilno pravico žensk in končanje rasne segregacije. "Ženske, ki so bile glasne, so bile tekom zgodovine marsikaj, tudi čarovnice, ki so jih sežigali na grmadah. Vemo, da se je vedno skušalo utišati in ustaviti vsako bitko za napredek," opominja.
Naslednji postanek - Evropska komisija
Kako težka je pot državljanskih pobud, kaže tudi dejstvo, da jih je le nekaj več kot 10 uspelo zbrati dovolj podpisov, le tri so prejele resolucije in le ena - My Voice, My Choice - je prejela enoznačno podporo. Evropska komisija do zdaj še ni uresničila zahtev niti ene civilne iniciative. Prav ta mejnik pobudo za varen in dostopen splav čaka po novem letu.
Ekipa za predlagano pobudo je imela sicer že v decembru prva pogajanja s Komisijo, na katerih so predstavljali argumente za vzpostavitev finančnega mehanizma, ki bi ženskam, ki v svojih državah ne morejo do splava, omogočil potovanje v drugo državo, kjer bi bilo to zanje varno in mogoče. Ne posega torej neposredno v zakonodaje držav članic EU, temveč zagotavlja mehanizem, znotraj katerega bi stroške splava v drugi državi krila Evropska unija.
Sogovornica ob tem pojasnjuje, da dostopnost splava v Evropi nikakor ni enotna. Na Malti splav na primer ni dovoljen niti v primerih posilstva ali incesta, na Poljskem ženske umirajo zaradi zavrnitve zdravstvene oskrbe, na Hrvaškem in v Italiji pa je ta pravica zaradi ugovora vesti zdravnikov pogosto zgolj zapisana na papirju. "Naša pobuda želi preprečiti, da bi posameznice same nosile finančno in zdravstveno breme teh sistemskih pomanjkljivosti," dodaja.
Ob tem na očitke o zlorabi pravice odgovarja, da kritike o splavu kot kontracepciji ne izhajajo iz dejstev. "V državah, kjer je splav legalen in dostopen, je število splavov nižje - to je dejstvo, ki ga potrjujejo statistike. Ljudje namreč v teh državah prejmejo ustrezno spolno vzgojo," poudarja ter dodaja, da prepoved splavov zagotovi le to, da "ženske posegajo po številnih drugih manj varnih praksah". "Če so bogatejše, pa odpotujejo v tujino oz. obiščejo zasebne bolnišnice," pove.
Ob tem pa je jasna, da ne gre za zapoved ali prepoved - tako kot slovenska ustava namreč tudi njihova pobuda zagotavlja zgolj možnost svobodne odločitve za vsakega. Če bo pobuda torej naposled prejela tudi zeleno luč Evropske komisije in potrdilo Evropskega sveta, se bodo javile države, ki bi se prostovoljno pridružile temu mehanizmu, pojasnjuje Kovačeva.
'Čas je, da si izborim nazaj to mesto človeškosti'
Napoveduje sicer, da bo to tudi njena zadnja kampanja v Sloveniji. "Nikoli nisem načrtovala, da bom aktivistka - v to sem prišla po spletu naključij. Ena od stvari, ki me vedno znova očara, je to, kaj lahko kot skupnost spremenimo, če stopimo skupaj, če se povežemo najrazličnejši ljudje iz različnih koncev in krajev in če zelo sistematično delamo za neko spremembo," pravi.
Ponosna je, da so na Inštitutu spremenili že več zakonov, ponosna je tudi, da si prizadevajo ustvariti pravičnejšo družbo in svet, v katerem bi lahko vsi živeli dostojno, "da razbijamo nek svet, v katerem ima peščica ljudi vse, drugi pa nič".
Živeti si namreč želi v svetu, v katerem "Inštitut 8. marec ali pa My Voice My Choice ne bi bila več potrebna in bi se lahko samoukinili". "To je svet, kjer vsi lahko živijo dostojno življenje, kjer si vsak lahko privošči lastno stanovanje, kjer ima vsak dopust, regres in bolniško, kjer lahko vsak dobi zdravnika in kjer lahko sobivamo z različnimi mnenji, a kot enotna demokratična skupnost. In to je ta vizija sveta, za katero se vedno znova borimo," pravi.
Po 10 letih delovanja se bo umaknila iz aktivizma v Sloveniji in vlogo prepustila naslednji generaciji, saj si ne želi biti več izpostavljena na takšen način: "Vsak človek ima svojo mejo. V zadnjih letih sem bila vse, samo človek ne. Zdi se mi, da si počasi lahko izborim nazaj to mesto človeškosti, ki pripada vsakemu."
