Kaj vemo o kandidatih za ministre nove vlade?

V četrtek so si stranke bodoče koalicije razdelile mandate in se dogovorile o 15 kandidatih za ministre nove vlade Janeza Janše. Sedem ministrskih stolčkov bo pripadlo SDS, štiri NSi in eden Fokusu, Demokratom pa tri. SLS je ostala brez ministrskega mesta. Poglejmo, kdo so kandidati in kakšne so njihove dosedanje izkušnje.

67-letni ekonomist in magister znanosti s področja davčnega prava je dolgoletni poslanec državnega zbora iz vrst SDS. Javnosti je najbolj znan kot minister za finance v tretji Janševi vladi med letoma 2020 in 2022. Svojo poklicno pot je začel kot učitelj na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani, pozneje pa je deloval v zasebnem sektorju na področju davčnega in poslovnega svetovanja. Na ministrstvu za finance je bil kot svetovalec za področje davkov zaposlen že v mandatu vlade Janeza Drnovška od leta 1992 do 1996. Bil je tudi državni sekretar v kabinetu Janeza Janše. 

Bil je tudi član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki (2008-09) in svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki Kranj (2009-11). Februarja 2013 ga je vlada imenovala za enega od štirih začasnih neizvršnih direktorjev DUTB, kjer pa se je obdržal le do septembra istega leta, ko ga je zaradi nezdružljivosti funkcije s poslanskim mandatom s položaja v DUTB razrešila vlada Alenke Bratušek. 

Kot finančni minister je vodil ukrepe med epidemijo covida-19, vključno s protikoronskimi paketi pomoči podjetjem in prebivalstvu. Slovenijo je zastopal tudi v evropskih finančnih institucijah, kot so Evropski stabilnostni mehanizem (ESM), Evropska investicijska banka (EIB) in EBRD.

Javnosti je postal znan leta 2003, ko je iz pripora rešil nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča, pozneje je bil v središču pozornosti zaradi izjav v eni od revij. Spregovoril je o tem, o čemer še ženske raje molčijo: da si vbrizgava botoks in vsake 14 dni privošči diamantni piling. Znan je tudi po ljubezni do luksuznih izdelkov.

62-letnik je odvetnik in nekdanji policist. Po končani kadetski šoli za miličnike v Tacnu je leta 1982 začel delati v Divači, deset let pozneje pa je postal komandir postaje prometne policije v Kopru. Sodeloval je v slovenski osamosvojitveni vojni in bil med izbranci notranjega ministrstva za študij prava ob delu, po diplomi pa je zapustil policijske vrste. Že več let je tudi odvetnik Janeza Janše, ki ga je zastopal v primerih Patria, Trenta, nepojasnjenega premoženja iz poročila KPK, posojil Dijane Đuđić ter tožbe novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na Twitterju. Leta 2007 se je uvrstil v deseterico najvplivnejših pravnikov. 

Na listi SDS je sicer v preteklosti tudi kandidiral za poslanca, a ni bil izvoljen. V času tretje Janševe vlade je sedel v nadzornih svetih Slovenskih železnic in Luke Koper, julija 2021 je postal tudi neizvršni direktor in predsednik upravnega odbora DUTB.

59-letni diplomirani ekonomist in specialist mednarodnih odnosov je bil med tretjo Janševo vlado slovenski veleposlanik v Združenih državah Amerike. Vlada Roberta Goloba ga je s funkcije odpoklicala po tem, ko je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva za zunanje zadeve predsedniku SDS Janši, ta pa je objavil posnetek zaslona. 

Dolga leta je deloval na Ministrstvu za zunanje zadeve. Med tretjo Janševo vlado je bil državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, med drugo Janševo vlado pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Bil je tudi veleposlanik na Finskem, v Estoniji in na Danskem. Danes je tudi predsednik odbora za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS.

52-letni ekonomist je vidnejši član Nove Slovenije – krščanskih demokratov in je bil nekaj let tudi njen podpredsednik. Svojo kariero v politiki je začel leta 1994, ko je postal predstavnik za odnose z javnostmi Slovenskih krščanskih demokratov, nato je bil predstavnik za stike z javnostmi v kabinetu Andreja Bajuka. Pozneje je vodil službo za odnose z javnostmi in promocijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med drugim je bil tudi tiskovni predstavnik prve Janševe vlade. V njegovi drugi vladi pa je vodil kabinet ministra za obrambo Aleša Hojsa.

Nazadnje je bil predsednik uprave DARS. Funkcijo je prevzel v času tretje Janševe vlade, a je po treh letih odstopil s položaja, potem ko se je znašel pod plazom kritik o domnevnem pobiranju podkupnin za posle z Darsom in sumu kartelnega dogovarjanja pri poslu avtovleke, kar je sicer Hajdinjak večkrat zanikal. Trenutna uprava Darsa Hajdinjaku in še štirim njegovim sodelavcem očita malomarno ravnanje pri sklepanju dveh poslov. 

Slovenski diplomat in pravnik je trenutno vodja diplomatskega predstavništva Republike Slovenije v Kobenhavnu. 53-letnik je leta 1998 diplomiral na pravni fakulteti Univerze Sorbonne v Parizu, kjer je nato zaključil tudi magisterij iz mednarodnega prava, smer mednarodna uprava. Po končanem študiju se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je leta 2010 postal vodja sektorja za mednarodno pravo. 

Med letoma 2015 in 2019 je bil veleposlanik Slovenije v Romuniji. V času tretje Janševe vlade je bil vodja kabineta takratnega ministra za zunanje zadeve, danes vodje Demokratov Anžeta Logarja. Še pred zamenjavo oblasti leta 2022 pa je bil imenovan za veleposlanika na Danskem. Zupančič je na letošnjih parlamentarnih volitvah kandidiral na listi Demokratov, a v DZ ni bil izvoljen.

Po tem, ko je politično kilometrino kar 25 let nabiral znotraj SDS in v vladah Janeza Janše, je 50-letnik dve leti pred zadnjimi volitvami zapustil SDS in ustanovil svojo stranko Demokrati. Ta je na volitvah dobila šest poslancev, Logar pa ni bil izvoljen. V DZ je bil na listi SDS prvič izvoljen leta 2014, nato pa še leta 2018 in 2022.

Leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2003 se je zaposlil v Evropskem parlamentu kot svetovalec v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. Med predsedovanjem Slovenije Svetu EU leta 2008 je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. V dveh Janševih vladah je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, v tretji pa minister za zunanje zadeve. Slovensko diplomacijo je vodil v času pandemije covida-19 in slovenskega predsedovanja Svetu EU 2021. 

Več mandatov je bil tudi svetnik v Mestni občini Ljubljana. Leta 2018 je neuspešno kandidiral za ljubljanskega župana, leta pa 2022 pa je v drugem krogu predsedniških volitev izgubil proti Nataši Pirc Musar. Maja 2023 je ustanovil društvo Platforma sodelovanja, nato pa jeseni 2024 zapustil SDS in novembra tistega leta ustanovil stranko Demokrati. Ta je na marčnih volitvah dobila šest poslancev, Logar pa ni bil izvoljen.

V ministrski ekipi bo pri svojih 41 letih najmlajši član, a kljub temu je že prekaljen politik, ki je v preteklosti že vodil resor infrastrukture. Svojo politično pot je začel leta 2003, ko se je včlanil v NSi in postal aktiven na lokalni ravni. Šest let je vodil podmladek stranke, nekaj časa je bil tudi strankin predstavnik za odnose z javnostmi. Bil je aktivno vključen v projekt vrnitve stranke v DZ, potem ko je leta 2008 iz parlamenta izpadla. Politično kilometrino je nato pridobival tudi kot poslanec. V tretji Janševi vladi pa je bil med letoma 2020 in 2022 minister za infrastrukturo. 

Po izobrazbi je sicer teolog, leta 2013 je diplomiral na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Na mesto predsednika stranke pa se je zavihtel septembra 2025, pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami pa se je stranka povezala z SLS in Fokusom. Skupna lista je osvojila devet poslanskih mest.

51-letni doktor sociologije je raziskovalec in visokošolski učitelj na zasebnih fakultetah, Fakulteti za uporabne družbene študije in Fakulteti za informacijske študije. Je tudi član znanstvenega sveta Rudolfovo. Med drugo Janševo vlado je vodil direktorat za visoko šolstvo in znanost na ministrstvu za izobraževanje, ki ga je takrat vodil Žiga Turk. 

Deloval je tudi v upravnem odboru Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), a ga je vlada Alenke Bratušek aprila 2013 razrešila, kot razlog pa navajala kršitev določbe sklepa o ustanovitvi ARRS o nezdružljivosti funkcij. Rončević je v odboru namreč zastopal ustanovitelja, mediji pa so na možen konflikt interesov opozorili, ker je bil soustanovitelj inštituta INTEA, sicer ustanovitelja FUDŠ in ljubljanske fakultete za medije. Oba s Turkom sta se nato znašla na zatožni klopi zaradi očitkov o zlorabi položaja, ker naj bi priredila pogoje razpisa za koncesije za posamezne študijske programe. Tožilstvo je pozneje obtožni predlog umaknilo.

V mandatu tretje Janševe vlade pa je bil predsednik strokovne komisije za programske vsebine medijev ministrstva za kulturo in član nadzornega sveta RTV Slovenija. Od leta 2023 pa je član izvršnega odbora Mednarodnega sociološkega združenja (ISA).

Pri svojih 45 letih, ki jih bo dopolnil prihodnji teden, bi lahko postal eden najmlajših ministrov za zdravje v zgodovini, ob prevzemu funkcije je bil mlajši le Janez Poklukar, ki je zdravstveno ministrstvo vodil le dobro leto. Po poklicu je zobozdravnik specialist protetike, z doktoratom znanosti s področja biomedicine in magisterijem politologije. V zdravstvu deluje od leta 2008, bil je tudi asistent za področje stomatološke protetike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Na ministrstvu za zdravje je bil državni sekretar med leti 2022 in 2023, ko je ministrstvo vodil Danijel Bešič Loredan. Avgusta 2024 se je prijavil na razpis za generalnega direktorja ZZZS, a ni prejel zadostne podpore upravnega odbora.

Trenutno je izvoljen za poslanca v Državnem zboru in je predsednik sveta stranke Demokrati.

49-letnica je diplomirana pravnica, ki je po zaključku šolanja delovne izkušnje pridobivala na različnnih področjih v javnem sektorju. Ima tudi več kot 15 let izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Delovala je v državni upravi, zdravstvu, sodstvu, socialnem varstvu in lekarniški dejavnosti.

Med drugim je kar sedem let vodila dom starejših občanov Trebnje. V času tretje Janševe vlade pa je bila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodil Janez Cigler Kralj. Njene prioritetne naloge so bile vezane na trg dela, delovna razmerja in enake možnosti. Aktivno je sodelovala tudi pri ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19 v socialno-varstvenih zavodih.

Bodoči minister za kmetijstvo bo letos dopolnil 48 let. Leta 2009 je diplomiral na Fakulteti za družbene vede iz politologije, smer analiza politik in javna uprava. Svojo politično pot je začel kot strokovni sodelavec za odnose z javnostmi v poslanski skupini NSi. Nato je med letoma 2008 in 2010 opravljal delo asistenta predsednika uprave v podjetju Infonet media, svetovalec za odnose z javnostmi pa je bil tudi v javnem skladu za razvoj kadrov in štipendij. 

Med letoma 2012 in 2020 je opravljal delo podsekretarja v poslanski skupini NSi. Med tretjo Janševo vlado pa je prevzel funkcijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Istega leta je bil izvoljen za podpredsednika NSi, funkcijo pa opravlja še danes. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2022, od tedaj pa vodi tudi poslansko skupino NSi.

52-letna magistra politologije, diplomirana komunikologinja in ekonomistka, trenutno pa specializantka finančne forenzike, je bila leta 2021 imenovana na položaj državne sekretarke v kabinetu Janeza Janše, pristojne za gospodarstvo. Pred tem je bila direktorica Osrednje knjižnice Celje, zaposlena pa je bila tudi na Mestni občini Celje, na kmetijskem ministrstvu in različnih lokalnih medijih. 

Delovala je na področju procesov demokratizacije držav tretjega sveta pod okriljem Evropske komisije in Mednarodne organizacije za migracije. Je nekdanja predsednica Konjeniške zveze Slovenije, predsednica nadzornega sveta Kobilarne Lipica in nekdanja članica odbora za pravne zadeve Olimpijskega komiteja Slovenije. Med drugim je bila tudi članica svetov zavodov Splošne bolnišnice Celje in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. 

Od leta 2022 je bila direktorica financ v družbi Alpina, trenutno pa opravlja funkcijo prokuristke v podjetju Nigrad. Od februarja letos je predsednica mestnega odbora SDS Celje. Na letošnjih parlamentarnih volitvah je kandidirala na listi SDS, a v DZ ni bila izvoljena.

Diplomirala in magistrirala je na ekonomskih fakultetah v Mariboru in Ljubljani, leta 2024 pa je doktorirala na zasebni Fakulteti za državne in evropske študije. 47-letnica je generalna sekretarka stranke Fokus Marka Lotriča, ki ima dolgoletne izkušnje tako s pripravo strateških razvojnih dokumentov države za črpanje evropskih sredstev kot s projektnim menedžmentom. Zaposlena je bila na ministrstvu za finance, v NLB, v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter na Mestni občini Maribor, kjer je vodila projektno pisarno. V času druge Janševe vlade je bila tudi državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, pristojna za vodenje kohezijske politike.

Leta 2020 je bila imenovana za državno sekretarko v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Med drugim je vodila operativno vladno skupino za pripravo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost ter partnerskega sporazuma in programa kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Pred imenovanjem za državno sekretarko v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko leta 2020 je bila zaposlena v Slovenski Bistrici, kot vodja občinskega Oddelka za gospodarstvo in direktorica Razvojno informacijskega centra. Njena zadnja funkcija je sekretarka Državnega sveta Republike Slovenije.

58-letna kandidatka za ministrico je diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa doktorirala iz filozofskih znanosti. Doslej je delovala na področju literarne zgodovine in antične filozofije ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Je tudi prevajalka iz starogrščine. 

Leta 2018 je postala tajnica-urednica Slovenske matice. V času tretje Janševe vlade pa je bila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija. Po izteku mandata se je vrnila na Slovensko matico. Med letoma 2022 in 2024 je bila dekanja Fakultete za slovenske in mednarodne študije.

46-letnica si že od leta 2014 nabira politično kilometrino v Državnem zboru, kjer je bila večkrat izvoljena za poslanko. V aktualnem mandatu je podpredsednica odbora za finance. Leta 2002 je diplomirala na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer se je nato tudi zaposlila kot asistentka za področje politike organizacije, strateškega managementa, planiranja in analiziranja.

Pozneje se je zaposlila v gospodarstvu, med drugim kot vodja organizacije poslovanja v podjetju MLM, nato je bila strokovna sodelavka za organizacijo in kadre v NKBM. Med drugo Janševo vlado je bila svetovalka predsednika vlade za področje gospodarstva, poleg tega je bila tudi članica Sveta AJPES. Med letoma 2012 in 2013 je opravljala delo svetovalke uprave za področje optimizacije in poenostavitve poslovnih procesov v Zavarovalnici Maribor, nato pa do leta 2014 še funkcijo specialistke v Službi uprave za organizacijo in procese iste družbe.