Profesor za biblijsko teologijo in katoliški menih Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508–1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Letošnja državna proslava je bila v petek v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa je bil predsednik DZ Pavel Gantar. Ta je v govoru poudaril, da je reformacija in z njo protestantsko gibanje na Slovenskem pustilo neizbrisen pečat, saj so bili tedaj postavljeni temelji za kulturni razvoj in napredek slovenskega ljudstva.

A bi si Slovenci po Gantarjevem mnenju lahko želeli, da bi se nas protestantizem dotaknil še bolj, tudi v svojem gospodarsko-kulturnem in racionalnem temelju. Pri tem je navedel misel o povezavi med razvojem modernega racionalnega kapitalizma in protestantsko etiko.

Ob prazniku je evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar st. pojasnila, da je za nekatere "morda reformacija nekaj negativnega, vendar nam mora biti jasno, da Martin Luther ni želel razkroja v Cerkvi, ni želel nove vere, ampak je želel očistiti takratno srednjeveško učenje od človeških navlak".

Po njenih besedah se je v času nekaj stoletij v prvotno učenje pritihotapilo marsikaj, "kar ni najbolj čisto in kar je Luther, ki je imel možnost dostopa do študija Svetega pisma, opazil". Dodala je, da je kot evangeličanka, duhovnica in veren človek na to resnično ponosna.

Ob tem je izrazila upanje, da nam bo misel reformacije vsako leto, ne samo ob 31. oktobru, "ampak v življenju nasploh, prinesla nekaj lepega, pozitivnega in dostojanstvenega za našo življenje v tem nemirnem svetu in času".

Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2002 v popisu za evangeličane izreklo 14.736 ljudi, kar predstavlja 0,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, za pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi pa 1399 ljudi, tj. 0,1 odstotka prebivalstva. Velika večina slovenskih protestantov živi v Prekmurju in so organizirani v 13 cerkvenih občinah.