Kaj vse bo nespodobno?

Predlog zakona so poslanci po skoraj peturni prvi obravnavi in nasprotovanju opozicije pospremili v drugo obravnavo. Zakon, ki bo nadomestil tistega iz leta 1974, naj bi jasno in določno opredelil nesprejemljiva družbena ravnanja in zanje določil primerno sankcijo.

Prekršek tudi zbujanje nestrpnosti

Predlog zakona kot nov prekršek določa tudi beračenje z nadlegovanjem, ob čemer Mate poudarja, da ne gre za prepoved beračenja na splošno, ampak le za vsiljevanje, ki moti državljane. Med prekrški pa je med drugim tudi pretepanje, drzno ali nasilno vedenje, nespodobno vedenje, motenje miru s povzročanjem hrupa, prenočevanje na javnem kraju, uporaba nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, vandalizem, nedovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov in nedostojno vedenje do uradnih oseb.

Prepiranje, vpitje ali nespodobno vedenje bodo sankcionirani, če bodo povzročali zgražanje ali vznemirjanje ljudi. V pojmu nespodobnega vedenja so zajete različne oblike vedenja (npr. pljuvanje druge osebe, razbijanje steklenic ali kozarcev, nadlegovanje mimoidočih, uriniranje in opravljanje velike potrebe), ki povzročijo zgražanje ali vznemirjanje ljudi. Kot prekršek se določa tudi javno spolno občevanje ali razkazovanje spolnih organov.

Po predlogu bo mogoče sankcionirati tudi zbujanje nestrpnosti, lažno naznanitev prekrška in ponujanje spolnih uslug z razkazovanjem ali vsiljevanjem. S takšno določbo želijo preprečiti poulično prostitucijo, pravi Mate. Zakon uvaja tudi posebno policijsko pooblastilo za zagotovitev javnega reda, in sicer izključitev energetskih virov, elektrike, plina ali vode.

Policisti bodo odločali...

Zadržke do zakona so izrazili zlasti poslanci opozicijskih LDS, SD, SNS, saj se bojijo povečanja policijske represije.

Nekatere kritične pripombe do zakonskega besedila imajo v koalicijski DeSUS, zakon pa se zdi nesprejemljiv opozicijskim LDS, SD in SNS, ki predlagateljem očitajo, da želi z zakonom zagotoviti več reda in miru, vendar na račun povečanja policijske represije. Policisti bodo postali razsodniki moralnega ravnanja posameznikov in bodo predpisovali pravila obnašanja državljanom, izražajo zaskrbljenost poslanci omenjenih strank. V LDS so celo prepričani, da vlada z zakonom posega v temeljna načela pravne države, saj bodo zakonska določila, kot so zapisana, dajala policistom preveliko možnost diskrecije oz. prostega presojanja.

Poleg tega naj bi bilo marsikatero družbeno nesprejemljivo dejanje v zakonu premalo jasno in določno opredeljeno. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali so sankcije zanje primerno določene, sprašujejo v SD. Ker gre za zakon, katerega vsebina bo lahko pomembneje vplivala na življenje prebivalk in prebivalcev, se v SD zavzemajo, naj vprašanja pretehta še strokovna javnost v okviru javne predstavitve mnenj.

V SNS pa se bojijo, da policisti in mestni redarji, ki bodo po novem tudi imeli nekatera pooblastila za ukrepanje, niso dovolj usposobljeni, zakon pa bo tudi po njihovem mnenju v Slovenijo uvedel policijsko državo. V tej stranki tudi pogrešajo, da zakon denimo pri povzročiteljih motečega hrupa, katere je mogoče obravnavati kot kršitelje javnega reda in miru, ne omenjanja zvonjenja cerkvenih zvonov.

V SLS zakon sicer podpirajo, a ga v nadaljevanju nameravajo dopolniti z določili o varstvu mladoletnih oseb. V preostalih dveh koalicijskih poslanskih skupinah, SDS in NSi, pa sledijo argumentom vlade in na zakonsko besedilo nimajo večjih pripomb. Menijo namreč, da bo prispeval k učinkovitejšemu delu policije in posledično večji varnosti.

Kot je pojasnil minister za notranje zadeve Dragutin Mate, je temeljno načelo predlaganega zakona učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru, z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva. Zakon naj bi poleg tega dal večji poudarek varnosti oseb v zasebnem prostoru ter vzpostavil soodgovornost lokalnih skupnosti in policije pri zagotavljanju varnosti z dodelitvijo pooblastil občinskim redarjem.

Zakon zrel za drugo obravnavo

Po več kot peturni prvi obravnavi so poslanke in poslanci vladajoče koalicije ob nasprotovanju opozicijskih poslancev sklenili, da je zakon o varstvu javnega reda in miru ustrezna podlaga za drugo zakonodajno obravnavo. Na podlagi tega sklepa bo besedilo zakona poslano odboru DZ za notranjo politiko, ki bo na podlagi današnje poslanske razprave pripravilo besedilo za drugo obravnavo, in sicer na enem prihodnjih rednih zasedanj državnega zbora.

Sklep, s katerim so zakonski predlog v prvi obravnavi potrdili kot ustreznega, je podprlo 48 poslancev. Da je zakon slabo pripravljen pa je s svojimi glasovi potrdilo 20 poslancev LDS, SD, SNS in DeSUS.

Poslance opozicijskih LDS, SD in SNS niso prepričala zagotovila notranjega ministra Dragutina Mateja in koalicijskih poslancev iz vrst SDS, NSi in SLS, da želi vlada z zakonom zagotoviti bolj učinkovito delo policistov in večjo varnost državljank in državljanov.

Glede na napovedi se v drugi obravnavi pričakujejo številna dopolnila. Po mnenju SD pa bi kazalo pred drugo obravnavo na matičnem odboru DZ za notranjo politiko pripraviti tudi javno predstavitev mnenj, v kateri bi lahko svoja stališča predstavili tudi predstavniki strokovne javnosti. Notranji minister sicer trdi, da je že bila opravljena široka javna razprava v okviru same priprave zakonskega besedila. SNS je konkretno zbodlo, da zakon pri povzročiteljih motečega hrupa, katere je mogoče obravnavati kot kršitelje javnega reda in miru, ne omenja zvonjenja cerkvenih zvonov.

Mladoletnikom prepoved nočnega zadrževanja v lokalih?

Kljub strinjanju z zakonskim besedilom in z vsemi vladnimi argumenti pa tudi v vrstah koalicije napovedujejo, da bodo zakonsko besedilo v drugi obravnavi z dopolnili še popravili in dodelali. Poslanci koalicijskih SLS in NSi so namreč v luči nedavnega tragičnega dogodka pred diskoteko Lipa prepričani, da bi morali v zakon vnesti tudi določbe, s katerimi bi opredelili varstvo mladoletnih oseb pred škodljivimi družbenimi vplivi in pojavi. Gre za prepoved zadrževanja mladoletnih oseb v nočnih urah v prostorih, gostinskih lokalih, diskotekah, kjer se točijo alkoholne pijače, kot jo poznajo v nekaterih evropskih državah, denimo na Irskem.

Poslanca Jožefa Jerovška (SDS) pa je zmotilo, da zakon kot prekršek zoper javni red in mir še vedno opredeljuje pokanje s karbidi in možnarji. Gre namreč za vsakoletno tradicijo ob praznovanjih ob večjih praznikih, ki je bilo denimo ob praznovanju velike noči preganjano v prejšnjem režimu s strani takratne milice.