Pipenbaher je pojasnil, da je sicer iz podatkov vremenske postaje razvidno, da je v času zrušitve dela viadukta, ki je po dosedanjih podatkih zahteval najmanj 35 življenj, pihal sunkovit veter s hitrostjo sunkov do 57 kilometrov na uro, vendar pa samo ta dejavnik ne more biti vzrok nesreče.
Viadukt z razmeroma vitko in filigransko konstrukcijo se po njegovih navedbah nahaja v "agresivnem okolju", je zapisal v pisnem odgovoru.
Že od leta 1980 se je na njem izvajal neprekinjen nadzor nad stanjem konstrukcije. Predvsem na najkritičnejših mestih – kot so denimo sidrišča poševnih zateg – so namreč takrat opazili skrb vzbujajoče poškodbe in propadanje betona.
Pipenbaher je spomnil, da je bil viadukt že večkrat saniran. Večja sanacijska dela in ojačitev voziščne konstrukcije ter poševnih zateg so bila izvedena leta 1993 in 2016. Vzdrževalna dela so se po naročilu družbe, ki upravlja z italijanskimi avtocestami, Autostrade per l'Italia, sicer izvajala tudi med nesrečo.
Življenjska doba sodobnih mostov do 120 let
Na vprašanje, ali bi se lahko podobna nesreča zgodila tudi v Sloveniji, je slovenski strokovnjak odgovoril, da v državi nimamo podobnih objektov. Poleg tega so po njegovi oceni sodobni avtocestni in ostali objekti v Sloveniji zgrajeni solidno ter je njihova stabilnost in nosilnost zagotovljena.
Poudaril je sicer, da "danes ne gradimo več 'rimskih mostov', od katerih nekateri (na primer Pont du Gard v Franciji), trajajo tudi že več kot 2000 let". Življenjska doba sodobnih mostov je po njegovih navedbah ob ustreznem vzdrževanju med sto in 120 let.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.