Kaj vse kurimo Slovenci?

Plastika, gume, različni odpadki, moker les ... Vse to se znajde v kaminih in pečeh, s katerimi ljudje ogrevajo domove.

"Kurilnih naprav je nekje preko 450 tisoč, ugotavljamo, tudi pristojno ministrstvo ugotavlja, da je preko 60 odstotkov kurilnih naprav v Sloveniji nepregledanih. Torej delujejo izven kontrole, nadzora, kar je zaskrbljujoče," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Sebastijan Zupanc. "Dejstvo je, da zaradi neočiščenih kurilnih in dalnovodnih naprav lahko pride do dimniških požarov in zastrupitev z monoksidom," dodaja. 

Izrazite vplive imajo tudi na okolje. "Ko delamo analize virov emisij v prostorov, vidimo, da imajo velik vpliv mala kurišča, v tistih dnevih, ko imamo preseganje mejnih vrednosti," pove Petra Dolšak Lavrič s Sektorja za kakovost zraka na agenciji za okolje. 

Število pregledanih dimnikov se je – tako Zupanc – občutno znižalo leta 2017 z uvedbo prostega trga dimnikarskih storitev, ko je odgovornost za pregled kurilnih naprav padla izključno na uporabnika, "ki pokliče dimnikarja, naroči storitve pride dimnikar, mu pregleda napravo, da lahko varno kuri naslednjo sezono, in seveda ljudje so začeli opuščati te preglede".

Dimnikarji bodo sicer prihodnjega novembra zaradi spremenjene uredbe o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah pričeli tudi z merjenjem emisij. Kljub temu, da so prav neprimerne kurilne naprave velik vir zimskega onesnaževanja zraka pa, dodajata sogovrornika.

"Ni vse tako, da so male kurilne naprave tiste na črni listi. Če imaš ti primerno malo kurilno napravo, da je dobro vzdrževana, da imaš pravo gorivo, da ima neke cerfitikatei, je lahko zelo primerna za neko okolje," pojasni Dolšak Lavričeva.

Slabšo kakovost zraka imamo sicer v Sloveniji pozimi OUT= predvsem v kotlinah. Pa tudi sicer, kažejo primerjave med evropskimi mesti, se denimo Ljubljana uvršča na rep lestvice, ki meri kakovost zraka, in sicer na 709. od skupno 761 mest.