Kaj vse prinašajo drastične podražitve naftnih derivatov?

Koliko bomo v naslednjih mesecih plačevali za hrano in osnovne življenjske potrebščine, kako se bomo vozili v službe?

Podražitvi goriv ni videti konca, postopoma se zažira v vsa področja našega življenja – od proizvajalcev, distributerjev do trgovskih polic, kjer breme višjih cen nosimo državljani. Manevrskega prostora pri maržah ni več, že zdaj poslujemo s pozitivno nulo, opozarjajo kmetje, ki so jih poleg višjih cen nafte udarile še cene in pomanjkanje gnojil. V transportnem sektorju pa svarijo, da brez učinkovite evropske in svetovne politike tudi Sloveniji grozi visoka inflacija.

Medtem ko je podražitev goriva tema, brez katere ne mine skoraj nobena debata, pa iz številnih panog slišimo opozorila, na kaj vse bodo vplivale višje cene.

Obiskali smo kmetijo Kos – skrbijo za 80 glav živine, pridelujejo mleko, mlečne izdelke in meso. Delo opravljajo s štirimi traktorji, ki na leto, kot pove Matej Kos, opravijo "400 do 500 ur" vsak. "Se pravi, naredimo približno 2000 ur z vsemi traktorji," razlaga. Pri porabi med pet in 15 litri na uro, odvisno od traktorskega priključka, to pomeni, da na leto porabijo okoli 9000 litrov goriva. "Če je bilo prej 10.000 evrov stroškov, je zdaj 13.000," ponazori.

V table s cenami goriva gleda zaskrbljeno, kmetijska nafta se je od januarja, ko so kmetje za liter odšteli dober evro, podražila za skoraj 45 centov na liter. Kaj več dosti maneverskega prostora z maržami tako nimajo. "Smo že kar bolj na pozitivni nuli," razlaga Kos.

Da se kmetijski izdelki znajdejo na trgovskih policah pa ne gre brez prevoznikov, ki opozarjajo, da bodo višje cene energentov prinesle podražitve praktično povsod. "Ne vemo, kaj se je zgodilo – ali so tukaj špekulacije ... Tako enormen skok goriv je previsok za realen svet. 25 odstotkov – to je ogromno in se bo preneslo v vse. In ne vemo, če je to končna cena," je zaskrbljen Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Da na dolgi rok ne bo šlo, pravi tudi Kos. Ki dodaja, da bi vsaj država lahko malce posegla v cene. "Ne samo za kmetijstvo, za vse panoge, da ne bi bilo toliko dražje za vse."

Če je kamionski prevoz od Maribora do Kopra prej znašal 500 evrov, bo po novem med 600 in 650 evri, opozarjajo prevozniki, kar bo vplivalo tudi na ceno produkta, ki je na vozilu.

Da se je treba odzvati, pravi Pišek. "In tisti, ki se ne bo, bo pač šel v rdeče številke. In kaj lahko posledično kot družba pričakujemo? Eno veliko inflacijo. To bi morali na nek način zajeziti, pa ne vem če je tukaj dovolj naša vlada, ampak evropske in svetovne politike," dodaja.

Da bodo ljudje začeli kupovati cenejše, a tudi manj kakovostne izdelke iz drugih držav, meni Kos.

Kmete so po žepu udarile tudi višje cene gnojil, ki jih v enem najbolj pomembnih obdobij leta ponekod celo zmanjkuje. "Kmetijstvo je seveda prizadeto zaradi višjih cen pogonskih goriv, tudi višjih cen umetnih gnojil, kar je izziv predvsem za tista podjetja, ki tega niso kupila vnaprej. Govorimo predvsem o dušikovih gnojilih, ki predstavljajo približno 60 odstotkov vseh gnojil," razlaga glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Iz kmetijskega sektorja zato prihajajo pozivi Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZ) Slovenije, da bi jim prišla vsaj malo naproti. "Da bi pomagala z dobavo umetnih gnojil, nafte ... Mi kmetje smo odvisni od vremena. Če nimamo nič za posuti, tudi rastlo ne bo. In če ne bo rastlo, ne bomo kosili, želi," ponazarja Kos.

Kmete je v zadnjem času udarila še omejitev najvišje količine prodanega goriva. Vlada je v ponedeljek zvečer le preklicala odlok o omejitvi največje količine prodanega goriva na osebo, kar v praksi sicer pomeni, da naftni trgovci niso obvezani omejiti prodaje goriv, se pa lahko o tem še vseeno odločajo sami. Po naših informacijah je bila sicer omejitev na večini črpalk odpravljena včeraj, na preostalih bencinskih servisih bodo to storili predvidoma danes.

Kako močno je v naš vsakdan že udarila podražitev goriv? Kako se bodo višje cene energentov odrazile na trgovskih policah? Ali bodo slišali pozive kmetov in kaj bodo storili? V oddaji 24UR ZVEČER sta bila gosta predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah in predsednik KGZ Slovenije Jože Podgoršek.

Da v tem trenutku trgovina ne beleži nobenih zahtev po podražitvah, pravi Lahova. "Bilo je nekaj zahtev, vendar v povezavi z dvigom minimalne plače oziroma vseh ostalih, in pa z zimskim dodatkom." 

V Trgovinski zbornici ocenjujejo, da če se bodo zadeve na borzah naftnih derivatov oziroma cene surove nafte gibale približno na tem nivoju, kot je to sedaj, bi šlo podražitve na trgovskih policah pripisati izključno in samo podražitvam transportnih storitev. "Je pa res, da je vlada odreagirala v pravo smer s skrajšanjem intervala spremembe cen – s tem smo zaščitili svoje zaloge, tako komercialne kot tudi strateške, in pa znižali zanimanje tujih kupcev na slovenskem trgu. Tu je bila zelo velika napaka, ki smo jo naredili – ta prevelika razlika v ceni je privabila kupce iz tujih držav in to je povzročilo tudi zmedo na slovenskem trgu," pravi Lahova.

Je pa po njenem še kar nekaj ukrepov, ki bi jih vlada v tem trenutku za znižanje cen naftnih derivatov lahko na nek način tudi uvedla. Prvi tak bi bil, da bi DDV zadržala v absolutnem znesku na tisti dan, ko so se drastično začele spreminjati cene nafte na borzi – ker je to nek neplanirani prihodek državnega proračuna. Drug ukrep pa je povečanje vračila trošarine avtoprevoznikom in skrajšanje intervala tega plačila, prav tako pa za kmečko nafto. "Menimo, da bi vlada že v tem trenutku lahko zaprosila Evropsko unijo, da bi trošarino – namreč kot pri dizlu na njenem nižjem nivoju – še dodatno znižala za kmečko nafto."

Ali obstaja sploh kakšna možnost, da kmetje ne bi višjih cen goriv in tudi gnojil prenesli v cene svojih izdelkov oziroma pridelkov?

Podgoršek odgovarja, da če govorimo samo o kmetijah, zelo težko. "Kmetije so že v tem trenutku praktično na nuli ali celo že – če pogledamo širšo ekonomiko samih kmetij, amortizacijo in tako naprej – že daleč v rdečih številkah. Zato bomo zelo težko zdržali višje cene gnojil in nafte, ki se v tem trenutku pojavljajo," pravi.

"Moramo poudariti, da se je ravno kmečka nafta, torej kurilno olje, najbolj podražila – za 44 odstotkov od konca januarja. Recimo bencin samo za devet do 11 odstotkov, klasični dizel pa za 30 odstotkov. Skok tega stroška je torej pri kmetih največji, ravno tako pri gnojilih," razlaga predsednik KGZ Slovenije.

Tudi pri mineralnih gnojilih se je po njihovih analizah cena dušikovih gnojil zvišala za kar 43 odstotkov, pri kalijevih za 25 odstotkov, ostala gnojila pa so dražja med 15 in 20 odstotkov. "To pomeni, da se resnično dražijo sami stroški na teh kmetijah."

"Po drugi strani pa nam že sedaj padejo nekatere cene, recimo v prašičereji so na najnižji ravni v zadnjih osmih letih. Mlečni sektor je v zadnjega pol leta znižal ceno za 25 do 28 odstotkov. Da o krompirju sploh ne govorim – imeli smo težave pri prodaji že tako majhnih količin, ki jih v Sloveniji pridelamo. Pri tako nizki samooskrbi je prišla ogromna količina poceni krompirja iz Francije. Torej ni več prostora za to, da bi lahko te izjemne podražitve absorbirali brez vpliva na cene," je jasen.

Celoten pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.