Strokovnjaka Jelena Juvan s katedre za obramboslovje in Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose - oba s Fakultete za varnostne vede - pravita, da je o dogajanju na Grenlandiji treba razmišljati skozi prizmo dosedanje, pogosto povsem nepredvidljive vladavine Donalda Trumpa.
"Trump živi paradigmo, da so vsa ozemlja naprodaj. Gre za podjetnika, za menedžerja, ki verjame, da lahko z denarjem reši marsikaj," analizira Kočan, Juvanova pa: "V luči tega je potrebno zelo resno vzeti njegovo najavo prevzema Grenlandije, bodisi z vojaškimi sredstvi bodisi z ekonomskimi sredstvi."
Danska se otoku, ki ga pokriva led, pod površjem pa skriva črno zlato, ne bo odpovedala zlahka. Trump pa je zanj pripravljen odšteti vrtoglave količine denarja. "Ocenjuje se, da bi bilo to približno 700 milijard dolarjev, kar pomeni, da znaša približno celotno vrednost Elona Muska," pravi Kočan.
Konec kolektivne obrambe, kot jo poznamo?
Neverjeten scenarij pa odpira vprašanje, kaj vse je ameriška administracija pripravljena storiti za doseganje lastnih ciljev. "Gre za grožnjo napada s strani države, ki je članica Zveze Nato, drugi državi, ki je prav tako članica Zveze Nato. V primeru, da se to tudi dejansko zgodi, pride do izjemno nevarne eskalacije razmer tako na evropski celini kot tudi globalno," komentira Juvanova.
Podobno tudi Kočan: "Kakršen koli spopad ali vojaška intervencija pomeni konec zahodne kolektivne obrambe, kot jo poznamo. In tudi konec generacije, ki je vzgajana v tem, da se ji nič v tem kontekstu ne more zgoditi. Zato, ker imamo zavezništva in je sodelovanje pomembnejše od tekmovanja." Ob tem pa ocenjuje, da bi lahko Trumpa pri uresničitvi najbolj skrajne oblike pritiska lahko ustavila celo njegova republikanska stranka.
Juvanova je medtem prepričana, da mora Evropa nemudoma okrepiti diplomacijo. "Vprašanje je, koga predsednik Trump sploh jemlje kot legitimnega. Danska delegacija je že bila v Washingtonu prejšnji teden, vendar nekih napredkov ni dosegla," pravi ter se sprašuje, ali bi bilo kaj drugače s skupino najmočnejših evropskih voditeljev.
"Če se trgovinsko ne dogovori, pomeni, da mu ostaja samo še aneksija oziroma vojaška intervencija. Ima pa ogromne težave tudi v svojem volilnem telesu. Med svojimi republikanskimi kongresniki, ki so mu tudi sami dejali, da bodo zoper njega podali ustavno obtožnico, če bi kaj takega naredil," še poudarja Kočan.
'Dokazal je že, da sprejema odločitve, ki ne temeljijo na ekonomskih pravilih'
Trump je sicer že napovedal, da bo zoper države, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojake, uvedel dodatne carine na uvoženo blago. Najprej bi te znašale 10 odstotkov, od poletja pa kar 25 odstotkov. Carinska nova realnost pa bi veljala do sklenitve sporazuma o ameriškem nakupu Grenlandije.
Da bi se slednje lahko zgodilo, ocenjuje tudi Juvanova: "Trump je že dokazal, da sprejema odločitve, ki ne temeljijo na nobenih ekonomskih pravilih."
Naj Amerika odide, pa medtem ameriškemu predsedniku sporoča na tisoče prebivalcev, ki si večinsko najbolj želijo samostojnosti, v napetih geopolitičnih razmerah pa življenja pod dansko krono.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.