Kajfež Bogatajeva: Dogovor v Glasgowu razočaranje glede izpustov, nekaj tudi napredka

"Bistveno za znanost in prihodnost je to, kako ambiciozne cilje si postaviti, in s tega stališča moram reči, da je spet eno razočaranje več. Od pariškega sporazuma je minilo že šest let in lansko leto ni bilo pogajanj, torej so imele države več kot dovolj časa za neke nove pogajalske ponudbe, pa se to seveda ni zgodilo," je bila kritična Kajfež Bogatajeva.

Ob tem se je strinjala s številnimi drugimi kritiki končnega dokumenta, ki menijo, da bi se namesto k opuščanju premoga morali zavezati k dokončni opustitvi uporabe premoga.

"Ravno pri teh izjavah in dokončnem izpogajanem nedoločniku, da bomo opuščali premog, se kaže, da svetovni voditelji za moj okus živijo na nekem drugem planetu," je ocenila. Znanost je namreč zelo jasna, da bi že do leta 2030 morali zmanjšati izpuste, idealno za 65 odstotkov. Vendar bi to pomenilo dokončno opustitev premoga do leta 2030 in znatno zmanjšanje rabe ostalih fosilnih goriv.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj se obenem ne strinja z nekaterimi ocenami, da je kljub temu sporazumu cilj omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi še dosegljiv.

"Mislim, da ni. Zdaj nam ostane le še osem let, če vzamemo, da se bodo pogajanja na isto temo drugo leto še nadaljevala. V osmih letih pa dejansko tako močnega znižanja svet več ne more spraviti skupaj. To je neke vrste poraz, kar se tiče same podnebne znanosti. Kot da so vsa poročila, vsa opozorila, vse analize narejene za nekoga drugega, ne pa za odločevalce," je opozorila.

Po njenem mnenju so lahko nad dogovorom upravičeno razočarani tudi pripadniki mlajših generacij. Pri tem je izpostavila, da mladih ni bilo veliko na konferenci, medtem ko so močno prisotnost imeli fosilni lobiji. Za slednje je prepričana, da so pri vsaki odločitvi vsaj malo imeli prste vmes. Ob tem upa, da bodo mladi postali še glasnejši in ne bodo odnehali.

A kot je poudarila, je na dogovor treba gledati širše. "Z drugih vidikov pogajanj, kot je recimo zagotovitev finančne pomoči državam v razvoju, ki so manj krive za podnebne spremembe, ki bi jim jo morale zagotovite bolj razvite države, tukaj pa je bil dosežen napredek," je prepričana. Zaenkrat imamo pri tem sicer še vedno samo obljubo. Kako se bodo finančna sredstva zbirala in v kakšni meri, bo po besedah Kajfež Bogatajeve pokazala prihodnost.

Nekaj napredka na področju zaustavljanja izsekavanja gozdov 

Nekaj napredka je bilo doseženega tudi na področju zaustavljanja izsekavanja gozdov. Kot je izpostavila, so na tem mestu zaveze prvič nekoliko bolj natančne in eksplicitne, da bi se do leta 2030 ta proces moral zaustaviti.

Napredek predstavljajo tudi zaveze za zmanjšanje emisij drugega pomembnega toplogrednega plina, to je metana, ki se je prvič znašel na pogajalski mizi. "Seveda pri metanu je lažje, tukaj gre za boljše upravljanje z odpadi, živinorejo, riževimi polji itd. To se da veliko lažje, kot pa opustiti premog in nafto," je ob tem pojasnila klimatologinja. Nekaj upanja vliva tudi dvostranski sporazum med ZDA in Kitajsko, a pri tem ni bilo predstavljenih konkretnejših številk.

Kajfež Bogatajeva je prepričana, da bi morale vse države sprejeti podoben program zmanjševanja izpustov kot je program EU Pripravljeni na 55. "To je vzorčen primer, kako bi morale vse države reagirati, ker tukaj brez sodelovanja vseh ne bomo prišli daleč," je dejala.

Vendar je ob tem izpostavila, da tudi uspešna konferenca še ne pomeni zagotovil za boljšo prihodnost. "Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države kasneje niso uresničile svojih zavez," je bila še kritična Kajfež Bogatajeva.

Ministrstvo: Na COP26 dosežen pomemben napredek, a potrebna nadaljnja prizadevanja

Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu je bil dosežen pomemben napredek, a za dosego cilja omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija bodo potrebna nadaljnja prizadevanja, so sporočili z okoljskega ministrstva. Minister Andrej Vizjak je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je slovensko predsedstvo lahko prispevalo k skupnemu rezultatu.

"Zdaj je bil čas, da sprejmemo pogumne in odgovorne odločitve za ukrepanje - v dobro tega planeta in mladih generacij. Pripravljeni smo nadaljevati svoje delo," je poudaril Vizjak. Kot je pojasnil, se je slovensko predsedstvo na pogajanjih zavzemalo za sprejetje celovitega in uravnoteženega izida za zagotovitev napredka v dobro vseh. "Ne moremo pričakovati, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v Glasgowu, nekatera bodo ostala na dnevnem redu prihodnjih pogajanj. Odgovornost za doseganje ciljev pariškega sporazuma pa je skupna zaveza vseh nas," je dejal. Storiti je potrebno vse, kar je v naši moči, da se bistveno povečajo podnebne ambicije.

Na ministrstvu so ob tem posebej izpostavili ambicijo za blažitev podnebnih sprememb, saj je treba že v tem desetletju močno zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov, če želimo, da bo cilj 1,5 stopinje Celzija še vedno dosegljiv. "Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita," je poudaril in dodal, da EU opravlja svoj del nalog in pri tem spomnil na paket Pripravljeni na 55.

Glede finančnih vprašanj po oceni ministrstva "dober napredek"

Glede finančnih vprašanj je bil po oceni ministrstva dosežen "dober napredek". Tako so se številne razvite države na koncu zavezale, da bodo svoje finančne prispevke za države v razvoju povečale. S tem naj bi bil cilj 100 milijard ameriških dolarjev letno v predvidoma naslednjih letih dosežen, so ocenili.

Države, ki še niso posredovale svojih novih ali posodobljenih nacionalno določenih prispevkov in dolgoročnih podnebnih strategij, so bile na konferenci pozvane, da to storijo najkasneje do naslednje podnebne konference. Prav tako so bile vse podpisnice sporazuma pozvane, da okrepijo svoje nacionalno določene prispevke do konca prihodnjega leta, skladno s ciljem pariškega sporazuma in zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Tako je bil sprejet dogovor o sklicu letnega ministrskega srečanja glede krepitve podnebne ambicije do leta 2030.

V Glasgowu pa so bile dosežene tudi okrepljene zaveze. Indija se je med drugim zavezala, da bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2070 in 50 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2030. ZDA pa so sprejele dolgoročno podnebno strategijo za podnebno nevtralnost.

Zaključena je bila tudi knjiga pravil za implementacijo pariškega sporazuma. V tem okviru so bili sprejeti še zadnji manjkajoči elementi - časovni okvirji za nacionalno določene prispevke, pravila za mednarodne ogljične trge in pravila glede transparentnosti pri poročanju.

Po oceni Umanotere dogovor v Glasgowu ni uresničil velikih pričakovanj, za Z.DEJ dogovor neuspeh

V Umanoteri ob dogovoru ugotavljajo, da se velika pričakovanja niso uresničila. Kar je svet trenutno pripravljen narediti, je daleč od tega, kar je potrebno za pravočasno ublažitev podnebne krize, ocenjujejo.

Sporočilo znanosti v letos objavljenem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je bilo, da je za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinj Celzija ključno odločno ukrepanje že v tem desetletju. Do leta 2030 je potrebno emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 45 odstotkov v primerjavi z letom 2010, do sredine stoletja pa doseči podnebno nevtralnost, so v odzivu na končano podnebno konferenco COP26 v Glasgowu navedli na Umanoteri.

Velika pričakovanja do držav, da v okviru Pariškega podnebnega sporazuma na pogajalsko mizo v Glasgowu prinesejo ambiciozne nacionalne načrte kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov zmanjšanja emisij, pa se niso uresničila. Ukrepi v nacionalnih načrtih, ki so jih predložile države, namreč še vedno vodijo v povečanje emisij do leta 2030.

"Evropa je na področju podnebnih politik med najbolj ambicioznimi regijami na svetu. Glede na njen velik zgodovinski prispevek k podnebnim spremembam in tudi zato, ker ima zadostna finančna sredstva in kompetence, pa bi bilo na mestu, da svoj cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 poveča na vsaj 65 odstotkov in podnebno nevtralnost doseže že v desetletju pred sredino stoletja," pozivajo na Umaniteri.

Opozarjajo tudi, da globalnega segrevanja ne moremo zaustaviti pri 1,5 stopinj Celzija brez popolne opustitve premoga. "Zato je eksplicitna navedba fosilnih goriv v zaključnem dokumentu konference zgodovinska," so poudarili. Kot so še navedli, so ekonomsko manj razvite države zgodovinsko najmanj prispevale k visoki ravni toplogrednih plinov v ozračju, hkrati pa trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb. V zaključnem besedilu COP26 se zato bogate države poziva, naj vsaj podvojijo sredstva, ki jih namenjajo ekonomsko manj razvitim državam za prilagajanje podnebnim spremembam.

"Eden največjih neuspehov konference pa je, da ni bil dosežen napredek pri vzpostavitvi mehanizma za finančno podporo skupnostim, ki katastrofalne in nepovratne posledice ekstremnih vremenskih dogodkov doživljajo že danes. Bogate države so se v Glasgowu ponovno izognile svoji odgovornosti," so izpostavili.

Predsednik Stranke zelenih dejanj Z.DEJ Jure Leben pa je v odzivu zapisal, da bi morale pogodbenice konvencije o spremembi podnebja (UNFCC) sprejeti konkretne zaveze za prenehanje uporabe premoga in odpraviti vse škodljive subvencije za fosilna goriva. Zato v stranki dogovor vidijo kot neuspeh.

V Z.DEJ menijo, da je Slovenija ponovno zamudila priložnost, saj bi že sedaj lahko bila primer dobre prakse in v Glasgowu predstavila, kako prestrukturirati premogovno regijo. "A tudi tega žal nismo izkoristili. Dejstvo namreč je, da je v slovenskem Podnebnem skladu že sedaj denar za nekatere konkretne spremembe, a več kot očitno ni dovolj znanja in pripravljenosti zanje," je izpostavil Leben.