Kako bo država ustavila 'vojne dobičkarje'?

Dražji gradbeni materiali

"V nekaj urah nam je voda vzela sanje, ves trud, uničila nam je hišo, ki smo jo komaj zgradili," pripoveduje Maja Kušer iz naselja Nove Loke v  Mozirju. Samo dvakrat sta s partnerjem prespala v njej, preden sta morala zaradi narasle vode zbežati. Danes se tako že drugič ukvarjata z  gradbenimi deli, le da po drugačnih cenah. Precej višjih, zgroženo ugotavljata. "Cena drenažnih cevi so za 1,5-krat višje, kot so bile pred poplavami," navaja Kušerjeva, a to je samo en primer od številnih podražitev, dodaja. Podobne izkušnje ima njena soseda Ingrid Delamea: "Lani sem dala za isto količino keramike 500 evrov in še nekaj, letos več kot 600 evrov. Mavčne plošče so bile lani 19 evrov, letos že 40." In če smo po poplavah govorili o veliki pomoči prizadetim ljudem, o prostovoljcih, so prišli v času velike stiske ljudi na plano tudi tisti, ki mislijo zgolj na zaslužek, ali, kot jim pravi Delamea, vojni dobičkarji.

Dražje storitve

Ne samo gradbeni material, zelo so se podražile tudi storitve, ugotavljajo naši sogovorniki. Dejan Škoda, partner Kušerjeve, zato poskuša čim več del v hiši opraviti sam. "Nekateri podjetniki so še pripravljeni pomagati po nekih zmernih cenah, sicer pa so cene res zrasle in marsikdo si ne more privoščiti kakšnega zunanjega izvajalca." Ob tem pa še velike težave, kako jih sploh dobiti. Kušerjeva pove, da so gradbinci, ki so jih iskali, zasedeni že do maja naslednjega leta. "Iščeš keramičarja, nekoga za okna, povsod so čakalni roki, poleg tega, da so cene res gromozansko visoke," še opisuje svoje izkušnje z obnovo v poplavljeni Savinjski dolini.

Naslednje leto cene še višje?

Prihodnje leto bo v občinah, v katerih so bile poplave, ogromno projektov, financiranih z milijoni evrov pomoči po poplavah. Občine bodo obnavljale poškodovane ceste in ostalo infrastrukturo, sanirale bodo zemeljske plazove. Dela bo torej ogromno, izvajalcev pa že zdaj primanjkuje. To bo priložnost za še višje zaslužke, je prepričan mozirski župan Ivan Suhoveršnik. "Izvajalci vedo, da je denar na voljo, in to bodo izkoristili," je pesimističen Suhoveršnik. Izpostavlja tudi izkušnjo mozirske občine s projektanti. "Bili so časi, ko niso imeli dela in so bile zadeve cenejše. Zdaj pa so cene dobesedno podivjale. Kar je bilo prej 5.000 evrov, je zdaj 10.000."

Ukrepanje vlade

Seveda ne moremo vseh trgovcev, gradbenikov, podjetnikov, obrtnikov metati v isti koš. Zaradi povišanih stroškov dela, povišanih cen materiala, so pač stroški, cene storitev narasle za 20 do 30 odstotkov. Temu primerne so tudi cene na trgu, pojasnjuje razloge podražitev Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).

A dejstvo je, da s poplavljenih območij poročajo o velikih podražitvah, kdaj tudi neutemeljenih, govorijo o vojnih dobičkarjih. Vprašanje pa je, kako jih ustaviti.

Po besedah Boštjana Šefica, državnega sekretarja in vodje vladne službe za obnovo po poplavah, se vlada zaveda morebitnih tveganj neutemeljenega dvigovanja cen v času popoplavne obnove. "Za takšne primere bo načrtovala postopke, ki bi ta tveganja zmanjšala oziroma jih preprečila. Pri tem gre v prvi vrsti za primere sanacije objektov fizičnih oseb in obnove občinske infrastrukture," pravi Šefic, ki pa tega, za kakšne postopke naj bi šlo oziroma s kakšnimi ukrepi bi vlada to dosegla, ne pojasnjuje.

Medtem predsednik OZS Blaž Cvar predlaga: "Država naj ponudi ceno, za katero naj bi obrtniki gradili, sanirali popoplavno škodo, potem pa bomo videli, kakšen bo odziv. Če bo ponudila premalo, bo treba poiskati tuje izvajalce, ki imajo morda storitve zaradi drugih pogojev dela nižje, ali pa bo morala ceno popraviti."

In zakaj bi bilo ukrepanje države glede cen na poplavljenih območjih oziroma v Savinjski dolini in drugod nujno? Ne le zaradi ljudi na teh območjih, ki so že brez podražitev v hudi stiski. Pomembno je za vse ... Če bodo namreč material in storitve plačevali drago v Savinjski dolini, bodo postale te cene realnost tudi drugod. To pa bi dalo še dodatni zagon inflaciji, ki je pri nas že zdaj po zadnjih podatkih Eurostata na letni ravni visoko nad povprečjem evroobmočja.