Kako bo slišan glas otrok?

Odločbo ustavnega sodišča v zvezi z družinskim zakonikom je treba spoštovati, vendar nepričakovana odločitev ni vsebinska, trpelo bo človekovo dostojanstvo, meni podpredsednica SD Majda Potrata. "Ustavno sodišče je pri tehtanju med političnimi in človekovimi pravicami dalo prednost politični pravici vsakega državljana, da izrazi svojo voljo na referendumu," je dejala.

Po njenih besedah je bilo pričakovati, da bo ustavno sodišče – podobno kot pri odločbi o prepovedi poimenovanja Titove ceste, utemeljene s spoštovanjem človekovega dostojanstva – tudi ob presoji dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku štelo kriterij kot ključen. Dodala je: "V družinskem zakoniku SD vidi sistemski zakon, ki smo ga ves čas obravnave v državnem zboru podpirali, zato se bomo dejavno vključili v pojasnjevanje, kakšne bodo posledice morebitne zavrnitve družinskega zakonika na referendumu, predvsem za najšibkejše člane naše družbe, to je za otroke."

Poslanka SD Andreja Črnak Meglič medtem poziva k strnitvi vrst zagovornikov družinskega zakonika, tako političnih strank kot civilne družbe. Razočarana je, ker "bodo po dveletni zelo vroči razpravi v parlamentu spet doživljali razpravo ob obravnavi referenduma o družinskem zakoniku. Ustavno sodišče je odločalo na podlagi formalnih in ne vsebinskih razlogov, v katere smo vložili največ energije in tudi argumentov, to pa je, da je problematično uresničevanje enakih pravic vseh državljanov v Sloveniji."

Četudi bo za eno leto zamaknjeno odločanje o družinskem zakoniku, bo po njenih besedah še vedno potrebno najmanj eno dodatno leto, da se zakonik v celoti uveljavi. To pomeni nadaljnje odlaganje urejanja družinskih razmerij in novih pravic otrok najmanj za dve leti, če bo referendum uspel, je opozorila. Poudarila je tudi, da se je v vsej dosedanji razpravi pozabljalo na bistvo družinskega zakonika: boljše varovanje pravic otrok in zagotavljanje njihove večje zaščite in varnosti. Vse to po njenem pomeni, da bo bolj slišan glas otrok. Zato je treba po njenih besedah slovenski javnosti povedati pravo vsebino družinskega zakonika, "kajti na žalost so bili v dosedanjem času seznanjeni z zavajajočimi trditvami, ki vsekakor ne govorijo o tem, kaj je zapisano v 309 členih zakonika".

"Pravice istospolno usmerjenim zagotavljajo drugi prepisi"

V Državljanski tribuni medtem poudarjajo, da na referendumu državljani ne bodo odločali, ali lahko istospolni pari posvojijo otroka ali ne. Pač pa bodo na referendumu odločali predvsem, ali bodo v prihodnje znali graditi družbo, ki zmore vsaj simbolno priznati tudi obstoj drugačnih, so sporočili. Dodajajo, da v družinskem zakoniku določene pravice istospolno usmerjenim zagotavljajo že drugi predpisi. Kot so zapisali, nasprotniki zakonika niso navedli prepričljivih vsebinskih argumentov za njegovo zavrnitev, temveč svojo kampanjo "žal gradijo predvsem na demagoškem strašenju in hujskanju proti istospolno usmerjenim". Ustavno sodišče je po njihovi oceni zamudilo "odlično priložnost, da bi z odločnejšim posegom postavilo višje standarde varovanja pravic manjšin in predvsem omejilo zaskrbljujočo prakso načrtnega grajenja politik na delitvah in ščuvanju proti drugačnosti". Na referendumih ne bi smeli odločati o pravicah manjšin, opozarjajo.

V Liberalni akademiji so prepričani, da je ustavno sodišče z odločitvijo glede družinskega zakonika večino državljank in državljanov po nepotrebnem zavedlo v dvom glede temeljnih človekovih pravic in odločanje glede sicer samoumevnega stališča, da enakopravnost manjšine sodržavljank in sodržavljanov pri oblikovanju načina življenja v skladu z njihovimi osebnimi nagnjenji v ničemer ne omejuje tradicionalnih oblik družine, so sporočili. Menijo, da so "spričo zgodovinskih, ekonomskih in socialnopsiholoških kontekstov dane velike možnosti, da bo na referendumu zakon zavrnjen", kar bi po njihovem prepričanju vodilo "k poglobitvi konservativne, patriarhalne in represivne mentalitete namesto k postopnemu prestopanju takih zastarelih vrednostnih okvirov v celotni družbi".