Kako bo vaš dolg 13 evrov zrasel na 75 evrov?

Če dolgujete nekaj evrov, potem je bolje, da tako nizko vsoto čim prej poravnate, saj se lahko teh nekaj evrov hitro sprevrže v nekaj deset. Takšne so tudi izkušnje našega bralca, čigar glavnica dolga je s 13 evrov narasla na kar 73 evrov. Sam tudi zatrjuje, da ni prejel niti opomina pred izvršbo. "Za nekoga, ki prejema minimalno plačo, je kar šok, če ti odrežejo skoraj 80 evrov," dodaja.

Na njegov račun se je "usedla" Carinska uprava RS (Curs), zato smo jih prosili za pojasnila. Kako sploh poteka izvršba in kaj vse zaračuna carinska uprava? Tam so nam razložili, da pred začetkom postopka izvršbe praviloma dolžniku najprej pošljejo opomin, ki po zakonu sicer ni obvezen, in položnico. Njihova predstavnica za odnose z javnostmi Sabina Langus Boc je za 24ur.com razložila, da na takšen način preverijo pravilnost podatkov iz prejetih predlogov za izvršbo in s tem preprečijo neupravičene izvršbe. "Hkrati pa dolžnika ponovno opozorimo, da plača svoje zapadle obveznosti, da bi se izognil izvršbi in stroškom, ki so s tem povezani," poudarja.

Kdaj torej dolžniku sploh pošljejo dokončni sklep o izvršbi, s katerim se postopek izvršbe dejansko začne? Praviloma šele v enem do dveh mesecih po izdaji opomina, pravi Langus Bočeva, tako da ima dolžnik na voljo dovolj časa, da prepreči izvršbo – ali poravna dolg ali dokaže, da izvršba ni upravičena.

Kdaj opominov ne pošiljajo? "Le v primerih, ko izterjujemo terjatve drugih predlagateljev, ki dolžnike pred začetkom izvršbe k plačilu posebej pozivajo že sami. Tu gre na primer za Obrtno zbornico Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, centre za socialno delo in drugo," odgovarja naša sogovornica.

Koliko kolača za sebe odtrga carinska uprava? Poglejmo primer našega bralca: glavnica njegovega dolga je znašala 13,54 evra, nato pa mu je carinska uprava za poravnavo stroškov vzela še 25 evrov ter za obresti 1,87 evra. Zakaj? Na carinski upravi so nam razložili, da se v sklepu o izvršbi dolžniku zaračunajo tudi stroški davčne izvršbe, višina pa je določena s pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem postopku. Strošek izdaje sklepa administrativne izvršbe, ko se poseže na dolžnikova denarna sredstva pri bankah, na stalne denarne prejemke ali na terjatve, znaša 25 evrov. Gre za fiksen strošek, ki ni odvisen od višine dolga, ki se izterjuje. Gre za znesek, ki zajema stroške priprave in tiskanja sklepa ter njegove vročitve dolžniku in banki.

Od kod potem zamudne obresti? Na carinski upravi pojasnjujejo, da v primeru, da izterjujejo lastne terjatve, zamudne obresti zaračunajo po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri, ki je predpisana po zakonu. Če to delo opravljajo za druge predlagatelje, potem mora predlagatelj izvršbe sam obračunati zamudne obresti do dneva izdaje predloga za izvršbo, ob tem pa upošteva obrestne mere po matičnih predpisih. Ko carinska uprava prejme predlog za izvršbo, ona nadaljuje zamudne obresti, in sicer po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri.

Tu pa se zgodba ne konča.

Na vrsti so banke

Carinska uprava nato sklep o izvršbi pošlje na dolžnikovo banko ali hranilnico, tam pa zaračunavajo svoje stroške in obresti. Poglejmo najprej Abanko. Če ste fizična oseba, jim boste plačali 30 evrov stroškov, če ste pravna ali samostojni podjetnik, pa 41 evrov. Gre za enkratni znesek. Nato pa še: strošek za vsak plačilni nalog, s katerim banka prenese sredstva po sklepu o izvršbi na račun upnika ali na dolžnikov račun pri primarni banki, znašajo za fizične osebe 2,10 evra, za pravne osebe in samostojne podjetnike pa 2,00 evra za notranje transakcije – kar pomeni, da ima upnik račun pri Abanki – oziroma 2,50 evra za zunanjo transakcijo – če ima upnik račun pri drugi banki.

Zakaj tako veliki stroški? Kako sploh nastanejo? Ali imajo bančniki res tako ogromno dela z izvršbami, da morajo zaračunavati tako visoke stroške? Na Abanki so nam odgovorili, da imajo stroške z izvršbami ne glede na to, ali bodo sklep tudi dejansko izvršili. Kako je to mogoče? Pravijo, da so banke morale ustanoviti posebne oddelke za izvrševanje sklepov o izvršbi. To pa pomeni, da imajo vse banke strošek z delovno silo, aplikacijami in njihovim vzdrževanjem. "Banka mora za vsak prejeti sklep, ne glede na to, ali bo sploh lahko sklep o izvršbi plačala oziroma sploh kdaj izplačala kakršen koli znesek iz računa dolžnika, opraviti vsa dejanja, ki so potrebna, da sklep že na vhodu oziroma v vložišču evidentira. Nato se na samem oddelku, kjer se sklepe dejansko izvršuje, sklep evidentira v aplikaciji. Za vzpostavitev pravilne terjatve banka že ob prejemu izračuna obresti za vsak prejeti sklep in s tem vzpostavi pravilno višino terjatev ter s tem onemogoči dolžniku razpolaganje s sredstvi na računu skladno z izrekom sklepa o izvršbi," nam je razložila Mira Babič iz Abanke.

Pri tem je poudarila, da je banka dolžna dnevno zaračunavati zamudne obresti, da se sklep o izvršbi poplača v dejanski višini dolga na dan poplačila. Banka je prav tako odgovorna za pravilno izvrševanje sklepa tako dolžniku kot tudi upniku, nato pa mora pisno obvestiti sodišče ali upnika o vrstnem redu izvršb. Če ima dolžnik odprte račune pri več različnih bankah, mora komunicirati s temi bankami. Odgovorna je tudi za morebitne reklamacije in še in še. Razvidno je, da je potrebna dobra tehnološka podpora, s katero bodo zaposleni dobro opravili svoje naloge, nastajajo pa tudi stroški s poštninami, kuvertami, telefonskimi klici in podobno. Banka mora o izvršbi poročati v različne sisteme, kot so Ajpes, Sisbon in register transakcijskih računov. "Pri opravljanju izvršbe na denarna sredstva gre torej za stroške, ki banki nastanejo, ker mora ravnati skladno z zakonom in po nalogu sodišča oziroma davčne uprave ali carinske uprave, saj je dolžna sklep o izvršbi ustrezno obdelati in potem tudi izvršiti," je poudarila Babičeva.

Koliko banke zaračunavajo za izvršbo?

Banka Sparkasse: Za fizične osebe znaša strošek po trenutno veljavnem ceniku 1 odstotek od glavnice dolga po sklepu (najmanj 42 evrov, največ 125,19 evra), za pravne osebe in samostojne podjetnike znaša 1 odstotek od glavnice dolga (najmanj 59 evrov, največ 250 evrov). V ceno stroška je trenutno zajeto evidentiranje in vodenje sklepa o izvršbi, obračunavanje terjatev ter vsa poplačila po sklepu, tako da gre za enkraten znesek, ki ga banka zaračuna ob poplačilu ali prvem delnem poplačilu sklepa. Nadaljnjih stroškov ali morebitnih drugih ne zaračunavajo.

UniCredit Bank: Če je ob prejetju sklepa na računu dolžnika dovolj sredstev za končno izvršitev sklepa, zaračunajo za fizične osebe 25 evrov, in sicer za prejem in obdelavo sodnega sklepa in naloga drugih državnih organov ter izvršnice, ter 5,50 evra za plačilni nalog iz naslova sklepov o izvršbi. Za pravne osebe velja naslednji cenik: 35 evrov za prejem in obdelavo sklepa in naloga ter 5 evrov za plačilni nalog. Če na računu dolžnika ni dovolj sredstev za končno izvršitev sklepa, dodatno zaračunajo še stroške blokade računa in kartic v skladu z veljavno tarifo banke.

Gorenjska banka: Strošek izvršbe znaša med 26,39 evra in 62,79 evra. Odvisen je od tega, ali je potrebno po sklepu o izvršbi obračunavati obresti, in od tega, ali ima komitent ob prejemu sklepa na računu dovolj sredstev in je treba račun blokirati ter sklep voditi v evidenci neporavnanih obveznosti.

Raiffeisen banka: za fizično osebo zaračunajo prejem sklepa, in sicer 30 evrov. Za pravno osebo 50 evrov, za delno poplačilo 25 evrov. Fizična ali pravna oseba pa mora plačati še plačilni nalog 2,09 evra.

Hypo Alpe-Adria-Bank: Najprej poglejmo, kaj banka zaračuna pravnim osebam: prva izvršitev sodnega sklepa ali davčne izvršbe znaša 48,50 evra, vsaka delna izvršitev 19,50 evra ter cena za nalog izvršbe 10,70 evra. Za fizične osebe: prva izvršitev sodnega sklepa ali davčne izvršbe 23,50 evra, vsaka delna izvršitev 12,80 evra ter cena za nalog 4,50 evra.

NLB: za pravne osebe: prejem in obdelava sklepa znaša 40 evrov, za fizične osebe pa 33,38 evra. Vsako nakazilo za izvršitev sklepa znotraj območja EGP znaša še nadaljnjih 2,09 evra, če pa je zunaj območja EGP, pa velja za pravno osebo, da bo plačala 1,10 odstotka zneska (najmanj 10,43 evra, največ 208,65 evra), za fizično prav tako velja 1,10 odstotka zneska (najmanj 6,26 evra, največ 208,65 evra).

SKB banka: strošek izvršitve sklepa o izvršbi znaša za fizične osebe 24 evrov, za pravne pa 27,13 evra. Vsako posamično nakazilo sredstev znaša za fizične osebe 2,37 evra, za pravne pa 5,43.

In tako iz majhnega dolga zraste konkreten znesek.