'Kako daleč je bil storilec, ko je streljal?'

Ob sojenjih v večjih procesih novinarji poslušamo tudi pričanja izvedencev balistične stroke, ki so poklicani, da razjasnijo dinamiko streljanja v primerih, ko je pri nekem strelskem obračunu ali celo naročeni likvidaciji prišlo do smrtnih žrtev ali hudih telesnih poškodb. A kako poteka njihovo delo, kako in kje ugotavljajo te izjemno pomembne podrobnosti, ki lahko odločijo o tem, ali bo nekdo oproščen ali pa bo obsojen za očitano kaznivo dejanje, si nisem predstavljala. Do pred kratkim. 

Tomaž Korbar, višji kriminalistični inšpektor specialist, forenzični izvedenec, nam je v prav posebnem prostoru v kleti NFL prikazal, na kakšnih napravah in na kakšen način iščejo odgovore na vsa zastavljena vprašanja glede okoliščin posameznega strelskega dogodka. 

Na NFL najdeni dokazi, ki bodo tu predmet preiskovanja, prispejo v beli kartonasti škatli, ki je zaplombirana in natančno označena, tako tudi vsak kos v njej, pa naj bo to neko orožje, tulec ali krogla, ki so jo preiskovalci našli. 

Naloga forenzičnega izvedenca je s primerjalnim streljanjem ugotoviti, ali je denimo krogla, ki je bila najdena na prizorišču zločina ali morda celo izvlečena iz žrtve, tudi krogla, ki je bila izstreljena iz najdenega orožja. "Bolj kompleksno kot je bilo neko streljanje, lahko je bilo denimo na kraju tudi več storilcev in streljano iz več kosov orožja, težje je naše delo in tudi dlje lahko traja. Kakšne preiskave tako terjajo tudi več mesecev zahtevnega dela," je povedal Korbar in dodal, da se forenzični preiskovalci lahko tudi udeležijo ogleda kraja kaznivega dejanja in tako pomagajo poiskati pomembne dokaze in podatke, ki bodo policiji pomagali ugotoviti, kaj se je dogajalo, kako je potekal nek strelski obračun in vsi ti podatki lahko tudi pomagajo priti do storilca in ga spraviti za zapahe. 

Kar me je presenetilo, je bil način gibanja forenzičnega preiskovalca - zdelo se mi je, kot bi šlo za nek vnaprej določen filmski scenarij, kar na nek način tudi je. Vse, kar je Korbar naredil od trenutka, ko je v roke v prostorih balističnega laboratorija dobil zaplombirano škatlo, do odprtja tega paketa, pa potem prenosa v klet NFL, na forenzično strelišče in vsi postopki, ki so tam sledili, so potekali v (za mojo naravo) dokaj počasnem tempu, nič ni bilo spontanega v tem in vsak gib, vsak premik orožja je bil na točno določeno mesto. 

Nič ni pristalo na neki mizi kar tako kot denimo moji papirji, ko pripravljam neko zgodbo in jih potem vsepovsod iščem. "Tukaj moramo biti zelo natančni, prav vsak kos, ki ga dobimo v preiskavo, je točno označen in ves čas moramo vedeti, kaj se z njim dogaja in vse skupaj sproti dokumentirati," je poudaril forenzični izvedenec. 

Jasno, pomislim, ko si v spomin prikličem eno od pričanj izvedenca balistične stroke pred nekaj leti na sodišču, ko je šlo za trojni umor. Če njihovo delo lahko odloči o tem, ali bo človek morda preostanek svojega življenja preživel za zapahi, je prav, da se preiskava opravi na opisani način, saj napake in površnost tukaj nimajo česa iskati. 

Vstopili smo na strelišče in ves čas je nad vrati svetila močna utripajoča oranžno rumena luč in napisom NE STRELJAJ, ki daje vedeti,  da gre za nevarno območje.  Ko se vrata zaprejo, luč ugasne, a tedaj v prostoru ni nikogar drugega kot le forenzični preiskovalec. Ki si mora nadeti slušalke, varovalna očala, na rokah ima ves čas rokavice in belo haljo, šele potem sledi primerjalno streljanje.  

Nisem vedela, kaj pričakovati, saj česa takšnega še nisem videla. Korbarja smo spremljali iz drugega prostora in ga videli s hrbtne strani, ko je pištolo usmeril v posebno posodo, zgornji - vidni del katere malce spominja na pločevinaste posode za mleko na kakšni kmetiji, poleg pa je mreža, ki bo ob strelu ujela tulce. 

Potem pa je vanj dvakrat sprožil. "To je rezervoar z vodo, saj voda ustavi izstreljeno kroglo, ne da bi jo poškodovala. Vsak dotik krogle z nekim tršim predmetom, bi jo seveda poškodoval," je odgovoril na moje vprašanje, zakaj voda. Preiskave orožja lahko potekajo tudi na drugih napravah sodobnega forenzičnega strelišča, odvisno od tega, kakšno orožje imajo, kaj morajo preveriti, kakšna so vprašanja, na katera morajo s svojimi preiskusi najti odgovore. 

Drugi del zahtevnega dela poteka v balističnem laboratoriju, kjer podatke prenesejo v računalnik in tu poteka primerjava med sledmi, najdenimi na kraju nekega kaznivega dejanja, in podatki, ki so jih pridobili na primerjalnem streljanju.