Izjavo naj bi vladi obeh držav sprejeli na petkovem srečanju na Brionih. Izjavo je predstavil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v imenu vlade z izjavo seznanil tudi odbor DZ za zunanjo politiko. Kot je dejal v izjavi po seji odbora, bosta vladi med drugim podpisali izjavo o izogibanju incidentom, ki med drugim izhaja iz Dodal pa, da gre pri izjavi predvsem za to, "da bi oživili maloobmejni sporazum med državama".
Glede spoštovanja stanja na 25. 6. 1991 je minister Rupel pojasnil, da gre "za spoštovanje meje, cele vrste odnosov," ki so veljali takrat in kot je zapisano v temeljnih ustavnih listinah. Poudaril je še, da gre za skupno izjavo vlad, ki ima tudi vrsto tehničnih, izvedbenih elementov, ki ne potrebuje ratifikacije v parlamentih ter da v njej ena od točk govori o tem, da "nič iz te izjave ne vpliva na dokončno odločitev o meji oziroma da ne prejudicira meje".
Rupel je še poudaril, da bosta vladi na Brionih podpisali tudi vrsto sporazumov, med drugim o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, "ki pomenijo kar precejšen korak naprej".
Predsednik OZP Jožef Jerovšek (SDS) pa je po seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, dejal, da je na seji potekala obširna in konstruktivna razprava. Kot je dejal, je odbor ob seznanitvi s pripravami na srečanje izrazil vrsto pričakovanj za konkretne korake za izboljšanje odnosov med državama. Člani odbora so ob tem izrazili zmeren optimizem ob dejstvu, da prihaja do srečanja, ki pomeni pozitiven znak za odnose med državama. Na novinarsko vprašanje je še dodal, da glede vsebine izjave na seji odbora niso bili izraženi zadržki ali nasprotovanja.
Darja Lavtižar Bebler, članica odbora iz LDS, pravi, da temu ni čisto tako. "Zdi se nam, da nam ponujajo nekaj, čemur pripisujejo večji učinek in pomen, kot ga dejansko tak dokument more imeti. Zato si ne delamo nobeni utvar, da prav ta skupna izjava pomeni kakšen velik korak naprej, čeprav se zavedamo, da je treba iskati načine in poti, kako postopoma urediti odnose s Hrvaško," je dejala.
Starman: Izjavo je treba skrbno oblikovati
Član izvršnega odbora NSi Daniel Starman pa je sporočil, da je potrebno omenjeno izjavo o izogibanju incidentov oblikovati zelo skrbno, ker "nas izkušnje učijo, da Hrvatje zelo radi obrnejo" posamezna določila pogodb, da so njim v prid, ostalega pa ne priznajo. Zato mora biti stanje, ki je bilo pred 25. junijem 1991, v tej izjavi jasno opisano, je še poudaril Starman. Zavzel se je tudi, da mora v dokumentu pisati, da ima Slovenija dostop do mednarodnih voda, ne le stik.
Starman je še pojasnil, da so v skupini za meje omenjena stališča sprejeli po preučitvi stanja na celotni meji s Hrvaško, poročilo pa bo na svoji prihodnji seji obravnaval tudi izvršni odbor stranke. Poročilo pa so medtem že posredovali tudi predsedniku stranke.
Iz NSi pa so spročili, da je stališče o urejanju slovensko-hrvaških
odnosov, ki ga je nekaterim medijem posredoval Daniel Starman, izraža
njegovo osebno stališče, in nikakor ne stranke NSi.
Z NSi so tudi sporočili, da je stranka v svojem programu zapisala, da posebno mesto pripada prijateljskim odnosom s Hrvaško. NSi si želi, da bi Hrvaška kot sosedna država izpolnila vse pogoje za članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO ter tako postala njuna članica. Če bo Hrvaška od Slovenije na tej poti želela pomoči, smo ji vedno pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh, pravijo pri NSi. Slovenija ne more pristati na reševanje odprtih vprašanj med državama s populističnimi gestami, ki samo povečajo napetosti.
Bomo na referendumu odločali o podpori Hrvaški?
Marjan Podobnik je v imenu Slovenske narodne zveze pri SLS napovedal, da bodo začeli zbirati podpise za referendum o vstopu Hrvaške v EU.
Referendum je po njegovih besedah skrajna možnost in odgovor na hrvaške ozemeljske težnje v škodo Slovenije. Marjan Podobnik sicer trdi, da gre za dobronameren nasvet v podpori vladi pri izvajanju koalicijske pogodbe, čeprav s tem zadeve očitno precej zapleta. "Ministru Ruplu smo pred meseci jasno povedali, da ne podpiramo njegovega pristopa in da ocenjujemo, da zunanje ministrstvo ne deluje v skladu s koalicijsko pogodbo," je dejal Podobnik.
Rupel to izjavo zavrača. "V koaliciji smo se dogovorili za način vodenja zunanje politike," pravi.
Slovenski poslanci so sicer v pogovoru s hrvaškimi kolegi v Ljubljani umirjali žogico in poudarjali, da je interes Slovenije, da Hrvaška vstopi v EU, saj bi s tem lahko rešili tudi nekatere dvostranske probleme.
Največja opozicijska stranka se do Podobnikove napovedi še ne opredeljuje. Kot je dejal Jožef Školč iz LDS, se bodo s Podobnikovo idejo ukvarjali takrat, ko jo bo uresničil. Da so v Narodni zvezi pri zavzemanju za južno mejo resni, se je jasno pokazalo tudi v jesenskem incidentu ob obisku Joška Jorasa.
Različni odzivi strank
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v odzivu dejal, da si takšen referendum "težko predstavlja". "Predvsem mislim, da je v tem trenutku popolnoma nemogoč in nepotreben," je dejal po seji OZP. Predsednik OZP Jožef Jerovšek iz največje vladne stranke, SDS, pa je dejal, da njegova stranka pobude "v tem trenutku ne komentira." Kot je dodal, čakajo na rezultate petkovega srečanja na Brionih.
Večjo naklonjenost predlogu so pokazali v drugi največji vladni stranki, NSi. Iz njene novoustanovljene skupine za mejo s Hrvaško, ki jo vodi član izvršnega odbora NSi Daniel Starman, so sporočili, da se stališča omenjene skupine NSi ujemajo s SNZ pri SLS. Anton Kokalj, prav tako član NSi in predsednik odbora DZ za zadeve EU, pa je opozoril, da je lahko uporaba referenduma tudi dvorezen meč, katerega rezultat se lahko odrazi v povsem drugačni luči, kot je bilo mišljeno.
"Sam bi bil kmalu za to," pa je v zvezi s predlogom o referendumu izjavil Franc Žnidaršič (DeSUS) in dodal: "Do sedaj imamo samo slabe izkušnje s Hrvaško, čeprav načelno ves čas podpiramo njihove interese, medtem ko je takrat, ko gre za naše interese, hitro kaj narobe. Dobri odnosi morajo sloneti na čistih računih." Menil je še, da "Slovenija popušča, ko gre za obmejna vprašanja, Hrvati pa to izkoriščajo".
Predlog za referendum je podprl tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. "Ta predlog je SNS dala že pred časom in če ga bodo dali, ga bomo podprli," je napovedal. Sicer je menil, da morebitni referendum ne bi bistveno vplival na slovensko-hrvaške odnose.
Darja Lavtižar Bebler (LDS) pa je bila do predloga referenduma zadržana. "Izgleda, da SLS nadaljuje s podobnim scenarijem, kot ga je imela že v prejšnjih vladah. Težko, da bi referendum zelo dobro vplival na slovensko-hrvaške odnose," je menila.
