Slovenija

Kako dobro se znate zaščititi pred poplavami?

Ljubljana, 09. 03. 2017 09.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Poplave so v Sloveniji pogosta naravna nesreča, ki lahko prizadene nekaj več kot šest odstotkov površine. Povzročajo veliko gospodarsko in okoljsko škodo ter terjajo smrtne žrtve. Poplave težko v celoti preprečimo, lahko pa se nanje učinkovito pripravimo in pri tem nam je lahko v pomoč krajši film Živeti s poplavami.

Poplave lahko prizadenejo nekaj več kot šest odstotkov površine Slovenije. Povzročajo veliko gospodarsko in okoljsko škodo ter terjajo smrtne žrtve. Od leta 1924 do danes je v poplavah umrlo 97 oseb. Dejstvo je, da poplave težko v celoti preprečimo, lahko pa se nanje učinkovito pripravimo in pri tem vam je lahko v pomoč krajši film Živeti s poplavami, ki je nastal v sodelovanju med ministrstvom za okolje, Agencijo RS za okolje (Arso) in Upravo RS za zaščito in reševanje (URSZR). Film prikazuje nasvete in ukrepe, kako se pripraviti na poplave in kako ravnati ob poplavah. Film je nastal v sklopu projekta Frisco1, s katerim želita Slovenija in Hrvaška zmanjšati poplavno ogroženost v porečjih, preko katerih poteka meja med državama.

Rezultat slovensko-hrvaškega sodelovanja

Glavna cilja projekta, katerega vrednost je 4,07 milijona evrov, sta zmanjšanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure z izvedbo negradbenih ukrepov in s čezmejno usklajenim delovanjem na področju poplavne ogroženosti ter priprava dokumentacije za optimalne gradbene ukrepe, ki se bodo izvedli v enem ali več naslednjih projektih.

Poplave v Ljubljani septembra 2010.
Poplave v Ljubljani septembra 2010. FOTO: AP

Poplave povzročajo veliko metarialno škodo

Med vsemi naravnimi nesrečami, ki povzročajo večjo škodo, so poplave verjetno najpogostejša nesreča, ki v Sloveniji lahko prizadene nekaj več kot šest odstotkov površine državnega ozemlja. Če upoštevamo še hudourniška območja, pa do deset odstotkov.

Kot navajajo na Arsu, poplave povzročajo smrtne žrtve, gospodarske izgube ter družbeno in okoljsko škodo. Škoda zaradi poplav je navadno razmeroma velika in vključuje med drugim poškodbe stanovanjskih objektov, gospodarske javne infrastrukture, trgovskih in industrijskih podjetij ter pridelkov na kmetijskih zemljiščih. Poplave pa vplivajo tudi na odnose med ljudmi in destabilizirajo gospodarstvo.

Pomembna posledica poplav je tudi onesnaženje okolja, saj lahko okolje ob poplavah ogrozijo nevarne snovi, ki vanj lahko preidejo ob poškodbi ali uničenju objektov, kjer se predelujejo ali hranijo.

Leta 2007 so katastrofalne poplave prizadele Železnike. Umrlo je šest oseb.
Leta 2007 so katastrofalne poplave prizadele Železnike. Umrlo je šest oseb. FOTO: AP

V zadnjih sto letih kar 97 smrtnih žrtev

Dejstvo je, da se poplave lahko pojavljajo vse leto. Sicer so najpogostejše jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Ker pa smo priča podnebnim spremembam, se verjetnost in intenzivnost poplav z leti povečujeta.

K sreči število smrtnih žrtev poplav z leti upada, saj je žrtev v zadnjih desetletjih manj kot ob poplavah v prvi polovici in sredi prejšnjega stoletja. Statistika razkriva, da je v poplavah leta 1924 umrlo 19 oseb, leta 1926 10 oseb, leta 1933 so poplave terjale 17 žrtev, leta 1954 22 žrtev, leta 1966 štiri žrtve, leta 1990 so narasle vode odnesle dve osebi, prav tako dve žrtvi so terjale poplave leta 1998. V poplavah leta 2000 je umrlo sedem oseb, le 2004 so poplave terjale eno smrtno žrtev, leta 2007 je v poplavah umrlo šest oseb, tri leta pozneje pet oseb, leta 2014 pa so poplave terjale dve smrtni žrtvi.

Z namenom, da bi zmanjšali poplavno ogroženost in s tem posledice poplav v Sloveniji, je nastal krajši film, ki na kratko opiše poplave v Sloveniji ter prikazuje nasvete in ukrepe, kako ravnati pred poplavo, ob napovedi poplave, med poplavo in po poplavi.

Za ogled moraš omogočiti piškotke družbenih omrežij!

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

prašek
09. 03. 2017 13.31
-1
Do mene vode ne more. Če pa pride, pa Ljubljane ne bo več !
prašek
09. 03. 2017 16.54
+1
Mi, tipični Slovenci imamo hišo 45 višinskih metrov nad Ljubljano ! Torej ??????
hotchilipoper
09. 03. 2017 12.13
-1
KrofKrof
09. 03. 2017 11.12
+8
Najbolje se zaščitiš tako, da ne gradiš na poplavno ogroženem območju.
KrofKrof
09. 03. 2017 13.24
+5
No, če je vaša izkušnja taka, se opravičujem. Ampak govorim o novogradnjah. Vaša hiša je bila recimo zgrajena takrat, ko poplav na tem območju (še) ni bilo. Nekateri pa še danes gradijo hiše tam, kjer obstaja možnost poplav.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.