Poplave lahko prizadenejo nekaj več kot šest odstotkov površine Slovenije. Povzročajo veliko gospodarsko in okoljsko škodo ter terjajo smrtne žrtve. Od leta 1924 do danes je v poplavah umrlo 97 oseb. Dejstvo je, da poplave težko v celoti preprečimo, lahko pa se nanje učinkovito pripravimo in pri tem vam je lahko v pomoč krajši film Živeti s poplavami, ki je nastal v sodelovanju med ministrstvom za okolje, Agencijo RS za okolje (Arso) in Upravo RS za zaščito in reševanje (URSZR). Film prikazuje nasvete in ukrepe, kako se pripraviti na poplave in kako ravnati ob poplavah. Film je nastal v sklopu projekta Frisco1, s katerim želita Slovenija in Hrvaška zmanjšati poplavno ogroženost v porečjih, preko katerih poteka meja med državama.

Rezultat slovensko-hrvaškega sodelovanja

Glavna cilja projekta, katerega vrednost je 4,07 milijona evrov, sta zmanjšanje poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure z izvedbo negradbenih ukrepov in s čezmejno usklajenim delovanjem na področju poplavne ogroženosti ter priprava dokumentacije za optimalne gradbene ukrepe, ki se bodo izvedli v enem ali več naslednjih projektih.

Poplave povzročajo veliko metarialno škodo

Med vsemi naravnimi nesrečami, ki povzročajo večjo škodo, so poplave verjetno najpogostejša nesreča, ki v Sloveniji lahko prizadene nekaj več kot šest odstotkov površine državnega ozemlja. Če upoštevamo še hudourniška območja, pa do deset odstotkov.

Kot navajajo na Arsu, poplave povzročajo smrtne žrtve, gospodarske izgube ter družbeno in okoljsko škodo. Škoda zaradi poplav je navadno razmeroma velika in vključuje med drugim poškodbe stanovanjskih objektov, gospodarske javne infrastrukture, trgovskih in industrijskih podjetij ter pridelkov na kmetijskih zemljiščih. Poplave pa vplivajo tudi na odnose med ljudmi in destabilizirajo gospodarstvo.

Pomembna posledica poplav je tudi onesnaženje okolja, saj lahko okolje ob poplavah ogrozijo nevarne snovi, ki vanj lahko preidejo ob poškodbi ali uničenju objektov, kjer se predelujejo ali hranijo.

V zadnjih sto letih kar 97 smrtnih žrtev

K sreči število smrtnih žrtev poplav z leti upada, saj je žrtev v zadnjih desetletjih manj kot ob poplavah v prvi polovici in sredi prejšnjega stoletja. Statistika razkriva, da je v poplavah leta 1924 umrlo 19 oseb, leta 1926 10 oseb, leta 1933 so poplave terjale 17 žrtev, leta 1954 22 žrtev, leta 1966 štiri žrtve, leta 1990 so narasle vode odnesle dve osebi, prav tako dve žrtvi so terjale poplave leta 1998. V poplavah leta 2000 je umrlo sedem oseb, le 2004 so poplave terjale eno smrtno žrtev, leta 2007 je v poplavah umrlo šest oseb, tri leta pozneje pet oseb, leta 2014 pa so poplave terjale dve smrtni žrtvi.

Z namenom, da bi zmanjšali poplavno ogroženost in s tem posledice poplav v Sloveniji, je nastal krajši film, ki na kratko opiše poplave v Sloveniji ter prikazuje nasvete in ukrepe, kako ravnati pred poplavo, ob napovedi poplave, med poplavo in po poplavi.