VIDEO: Ko ljudje umirajo na delovnem mestu

"Da ljudje umirajo na delovnem mestu, je nesprejemljivo," je dejala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm, ki je predstavila črne številke smrtnih primerov na delovnem mestu. Inšpektorat za delo je bil v lanskem letu obveščen o 23 nezgodah pri delu, v katerih se je smrtno poškodovalo 25 delavcev. Več kot polovica smrtnih primerov je zabeležena v gradbeništvu, ki še naprej velja za najbolj težavno področje glede zagotavljanja varnosti na delovnem mestu. Policisti pa so lani kot sum kaznivega dejanja obravnavali tri smrtne poškodbe pri delu.

"Gradbeništvo je še naprej zelo tvegano. Tam je tudi zaposleno največ migrantskih delavcev, ki se soočajo s pomanjkljivo zaščito, delovno opremo, seveda so deležni tudi slabega varstva pri delu," je bila kritična Böhmova.

Alarmanten je tudi podatek, koliko ljudi umre zaradi bolezni, ki so posledice dela. Uradnih podatkov sicer ni, ZSSS pa ocenjuje, da zaradi poklicnih bolezni vsako leto umre okoli 700 ljudi.

'Izrekamo sožalje'

Ker je 28. april svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, velja pa tudi za mednarodni sindikalni dan žalovanja za umrlimi zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu, sta Böhmova in predsednik ZSSS Dušan Semolič družinam in sodelavcem umrlih izrekla sožalje.

"25 smrtnih primerov je absolutno preveč. Ta številka kriči: naredite več za varnost delavcev in za njihovo zdravje," je dejal Semolič.

'Kako dokazati poklicno bolezen? Zelo težko!'

Semolič je razložil, da je dokazovanje poklicnih bolezni izjemno težko, saj ni niti interesa s strani države in delodajalcev, da bi se ta vprašanja rešila. S Böhmovo sta opozorila, da so v ZSSS vsakega ministra za delo pozvali, naj uredi pravilnik o poklicnih bolezni. Vsi so obljubljali, zgodilo pa se ni nič. Tudi koalicijske stranke so v svojih predvolilnih nastopih in programih obljubljale, da bodo poskrbele za to področje. In spet: zgodilo se ni nič, sta opozorila predstavnika ZSSS.

Sindikati plačujejo zdravstvene preglede

Pravilnik o poklicnih boleznih sicer obstaja, toda člen, ki določa, kdo je tista pristojna oseba, ki ugotovi, ali gre pri delavcu za poklicno bolezen, ni urejen. Torej gre za sizifovo delo, saj delavci zbirajo zdravstveno dokumentacijo, ki pa jim nič ne pomaga pri uveljavljanju njihovih pravic, opozarjata sindikalista. Sindikati delavcem v stiski pomagajo tako, da jim plačujejo preglede pri zdravniku medicine dela. In zakaj to počnejo? Delodajalci, tako menita sindikalista, nimajo interesa, da bi pokrili stroške zdravstvenih raziskav, ki odkrivajo poklicne bolezni. Prav tako si določeni zdravniki, ki sodelujejo z nekaterimi delodajalci, ne drznejo diagnosticirati poklicne bolezni pri delavcu. Še več: delavci živijo v strahu, da se ne zamerijo delodajalcu, in trpijo vse do trenutka, ko je že prepozno.

"Ogromno je primerov, ko postopek dokazovanja poklicne bolezni začnejo šele, ko že začnejo umirati. In zakaj sindikati plačujemo zdravstvene preglede? Zato, da delavec ima v rokah vsaj nek dokument, s katerim se bo lahko začel pogajati za svoje pravice," je zaključila Böhmova.

Katerih poklicnih bolezni je največ?

Predstavnica ZSSS je odgovorila, da na prvo mesto uvrščajo mišično-kostne bolezni, sledijo poškodbe pri delu, psihosomatska obolenja, poklicna naglušnost, alergije, astme in zastrupitve s kemikalijami.